Evropsko slovo od ruskega plina: "prekleto težko bo"



Energetska varnost Evropske unije že dolgo temelji tudi na ruskem plinu. V tem trenutku naj bi približno 40 odstotkov plina, ki ga porabimo na območju Unije, prihajalo iz Rusije. Transport tega energenta je zelo pomemben tudi za rusko gospodarstvo. Po podatkih raziskovalne skupine Transport & Environment nas ta odvisnost stane približno 118 milijonov dolarjev na dan.

Tradicija kupovanja ruskih energentov je pravzaprav zelo dolga. Živahno trgovanje med Rusijo in Nemčijo se je začelo že v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja. Sprva je šlo za nekakšno menjavo. Rusija je Nemčiji pošiljala plin, v obratni smeri pa so potovale ogromne jeklene cevi, namenjene izgradnji novih plinovodov in naftovodov. S pomočjo takšnih dogovorov so se med državama ustvarile globoke gospodarske vezi.

Pri tem Rusija svoje partnerice nikoli ni razočarala. Ta je v zadnjih letih odkupila približno 20 odstotkov vse proizvodnje ruskega plina. Medsebojno zaupanje sta državi krepili tudi s tem, da so bila direktorska mesta v ruskih energetskih podjetjih rezervirana tudi za nemške strokovnjake. Medsebojno zaupanje je bilo tako veliko, da si je Nemčija predstavljala, da bo prav s pomočjo ruskega plina izvedla svoj "zeleni prehod".

Groza v Uniji: ruski energenti financirajo Putinov morilski stroj


Ob začetku vojne v Ukrajini je Evropo, morda še bolj kot bombe, pretresel strah, kako zanesljive bodo ruske dobave energentov. Minevali so dnevi nesmiselne vojne, strah v Evropi pa je plahnel. Zime bo kmalu konec, kar pomeni, da se čas, ko v Evropi potrošimo največ tega energenta, končuje. Strah pred mrzlimi domovi pa je zamenjalo spoznanje, da z uvozom ruskih energentov pravzaprav financiramo Putinov morilski stroj.

Ta težkim sankcijam navkljub nadaljuje silovito obstreljevanje ukrajinskih mest. Ker se ne NATO in ne Evropska unija v vojno neposredno ne želita vplesti, je edina možnost, da se Rusijo stisne na tistem področju, kjer je pravzaprav najšibkejša. Zato EU napoveduje dodatne gospodarske sankcije.

Analitiki so si enotni, da bi zaustavitev uvoza energentov torpedirala rusko gospodarstvo. Toda bolelo bi tudi EU.

Evropske države v tem trenutku množično pripravljajo načrte, kako bi v zgolj nekaj mesecih lahko čim bolj zmanjšale dobave ruskih energentov. Težavno nalogo, pred katero se je znašla Unija, morda še najbolje ponazorijo besede podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa, ki se je na vprašanje o tem odzval z besedami: "Težko je, prekleto težko." To je po njegovem mnenju mogoče le, če smo pripravljeni pri tem izzivu iti bistveno odločneje in hitreje, kot smo nameravali prej.
Analitiki so si enotni, da bi zaustavitev uvoza energentov torpedirala rusko gospodarstvo. Toda bolelo bi tudi EU.

Skok v neznano


V energetiki nasploh velja, da je takrat, ko imaš problem, za njegovo reševanje že vsaj deset let prepozno. Če bi kdo še pred nekaj meseci napovedoval, da bo morala Nemčija zaustaviti proces zapiranja jedrskih elektrarn in da bodo evropske države znova začele kuriti premog, bi ga najbrž imeli za nekoliko norega.

Toda tudi to ni rešilna bilka. Evropske države namreč iz Rusije uvažajo skoraj polovico potrebnega premoga. Dobavne verige pa v zadnjem letu niso sposobne zadovoljiti povpraševanja. Še najboljše je stanje pri naftnih derivatih. Tam bi namreč članice OPEC najverjetneje lahko nadomestile izpad ruskih dobav. Pri tem bo še zlasti pomembno ameriško posredovanje pri njihovi zaveznici Savdski Arabiji.

Veliko bolj zapleteno bo stanje pri plinu. V tem trenutku se kot rešilna bilka kažejo dobave iz Norveške, Alžirije in Azerbajdžana. Toda zlasti pri zadnjih dveh bo velika težava infrastruktura.

Težave za deželo na sončni strani Alp


Na srečo je Slovenija v tej zgodbi precej obroben igralec. To pomeni, da znašajo njene potrebe po zemeljskem plinu le neznaten del skupne porabe. Številni strokovnjaki so v teh dneh sicer računali, kako odvisne so posamezne evropske države od dobav ruskih energentov. Toda ti izračuni so na nek način nesmiselni, saj se bodo posamična evropska gospodarstva neusmiljeno spopadla za preostale energetske vire.

Zato bo najverjetneje sledil dramatičen dvig cen. Ta se pravzaprav že dogaja, saj bodo cene naftnih derivatov že prihodnji teden dosegle nove rekordne vrednosti. Če ne bo vladne intervencije, lahko v Sloveniji pričakujemo ceno dizelskega goriva v višini okoli dveh evrov na liter.

Takšne podražitve pa ne bodo povzročile le gospodarskih, ampak tudi hude socialne učinke. Številni ljudje, ki so s svojimi dohodki do sedaj še nekako shajali, bodo namreč pod nivojem dostojnega preživljanja.

Kaj lahko storimo


Najverjetneje se bo morala Evropska unija v naslednjih mesecih čim bolj nasloniti na domače vire. Vem, zveni noro, toda najverjetneje nas bo v naslednjih mesecih reševal že davno odpisani in močno osovraženi premog.

Slovenija se lahko v naslednjih mesecih energetsko močno nasloni tudi na svoje lesno bogastvo. Obsežni gozdovi so naša izjemna dragocenost in nam lahko v naslednjih letih precej olajšajo življenje. Kot dobra možnost se kaže tudi to, da porabo plina zmanjšamo z množičnejšo vgradnjo toplotnih črpalk. Čez poletje bo dovolj časa tudi za prenove energetsko potratnih stavb.

Račun je prispel


Na žalost smo se v Evropski uniji predolgo zanašali na redne dobave poceni energentov iz tujine. Pa čeprav imamo tudi na ozemlju EU dovolj naftnih in plinskih nahajališč. Vendar se nam je zdelo tovrstno početje preveč ekološko sporno. Takšen primer je na primer "fracking" v Prekmurju.

Račun za to je prišel. Tako imamo zgolj dve možnosti. Lahko se nemo obrnemo stran ali pa Rusijo kaznujemo s prekinitvijo uvoza. Karkoli bomo storili, pa bo v tem trenutku za nas zelo zelo boleče.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike