Evropsko slovo od ruskega plina: “prekleto težko bo”

Foto: depositphotos.com

Energetska varnost Evropske unije že dolgo temelji tudi na ruskem plinu. V tem trenutku naj bi približno 40 odstotkov plina, ki ga porabimo na območju Unije, prihajalo iz Rusije. Transport tega energenta je zelo pomemben tudi za rusko gospodarstvo. Po podatkih raziskovalne skupine Transport & Environment nas ta odvisnost stane približno 118 milijonov dolarjev na dan.

Tradicija kupovanja ruskih energentov je pravzaprav zelo dolga. Živahno trgovanje med Rusijo in Nemčijo se je začelo že v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja. Sprva je šlo za nekakšno menjavo. Rusija je Nemčiji pošiljala plin, v obratni smeri pa so potovale ogromne jeklene cevi, namenjene izgradnji novih plinovodov in naftovodov. S pomočjo takšnih dogovorov so se med državama ustvarile globoke gospodarske vezi.

Pri tem Rusija svoje partnerice nikoli ni razočarala. Ta je v zadnjih letih odkupila približno 20 odstotkov vse proizvodnje ruskega plina. Medsebojno zaupanje sta državi krepili tudi s tem, da so bila direktorska mesta v ruskih energetskih podjetjih rezervirana tudi za nemške strokovnjake. Medsebojno zaupanje je bilo tako veliko, da si je Nemčija predstavljala, da bo prav s pomočjo ruskega plina izvedla svoj “zeleni prehod”.

Groza v Uniji: ruski energenti financirajo Putinov morilski stroj

Ob začetku vojne v Ukrajini je Evropo, morda še bolj kot bombe, pretresel strah, kako zanesljive bodo ruske dobave energentov. Minevali so dnevi nesmiselne vojne, strah v Evropi pa je plahnel. Zime bo kmalu konec, kar pomeni, da se čas, ko v Evropi potrošimo največ tega energenta, končuje. Strah pred mrzlimi domovi pa je zamenjalo spoznanje, da z uvozom ruskih energentov pravzaprav financiramo Putinov morilski stroj.

Ta težkim sankcijam navkljub nadaljuje silovito obstreljevanje ukrajinskih mest. Ker se ne NATO in ne Evropska unija v vojno neposredno ne želita vplesti, je edina možnost, da se Rusijo stisne na tistem področju, kjer je pravzaprav najšibkejša. Zato EU napoveduje dodatne gospodarske sankcije.

Analitiki so si enotni, da bi zaustavitev uvoza energentov torpedirala rusko gospodarstvo. Toda bolelo bi tudi EU.

Evropske države v tem trenutku množično pripravljajo načrte, kako bi v zgolj nekaj mesecih lahko čim bolj zmanjšale dobave ruskih energentov. Težavno nalogo, pred katero se je znašla Unija, morda še najbolje ponazorijo besede podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa, ki se je na vprašanje o tem odzval z besedami: “Težko je, prekleto težko.” To je po njegovem mnenju mogoče le, če smo pripravljeni pri tem izzivu iti bistveno odločneje in hitreje, kot smo nameravali prej.

Analitiki so si enotni, da bi zaustavitev uvoza energentov torpedirala rusko gospodarstvo. Toda bolelo bi tudi EU.

Skok v neznano

V energetiki nasploh velja, da je takrat, ko imaš problem, za njegovo reševanje že vsaj deset let prepozno. Če bi kdo še pred nekaj meseci napovedoval, da bo morala Nemčija zaustaviti proces zapiranja jedrskih elektrarn in da bodo evropske države znova začele kuriti premog, bi ga najbrž imeli za nekoliko norega.

Toda tudi to ni rešilna bilka. Evropske države namreč iz Rusije uvažajo skoraj polovico potrebnega premoga. Dobavne verige pa v zadnjem letu niso sposobne zadovoljiti povpraševanja. Še najboljše je stanje pri naftnih derivatih. Tam bi namreč članice OPEC najverjetneje lahko nadomestile izpad ruskih dobav. Pri tem bo še zlasti pomembno ameriško posredovanje pri njihovi zaveznici Savdski Arabiji.

Veliko bolj zapleteno bo stanje pri plinu. V tem trenutku se kot rešilna bilka kažejo dobave iz Norveške, Alžirije in Azerbajdžana. Toda zlasti pri zadnjih dveh bo velika težava infrastruktura.

Težave za deželo na sončni strani Alp

Na srečo je Slovenija v tej zgodbi precej obroben igralec. To pomeni, da znašajo njene potrebe po zemeljskem plinu le neznaten del skupne porabe. Številni strokovnjaki so v teh dneh sicer računali, kako odvisne so posamezne evropske države od dobav ruskih energentov. Toda ti izračuni so na nek način nesmiselni, saj se bodo posamična evropska gospodarstva neusmiljeno spopadla za preostale energetske vire.

Zato bo najverjetneje sledil dramatičen dvig cen. Ta se pravzaprav že dogaja, saj bodo cene naftnih derivatov že prihodnji teden dosegle nove rekordne vrednosti. Če ne bo vladne intervencije, lahko v Sloveniji pričakujemo ceno dizelskega goriva v višini okoli dveh evrov na liter.

Takšne podražitve pa ne bodo povzročile le gospodarskih, ampak tudi hude socialne učinke. Številni ljudje, ki so s svojimi dohodki do sedaj še nekako shajali, bodo namreč pod nivojem dostojnega preživljanja.

Kaj lahko storimo

Najverjetneje se bo morala Evropska unija v naslednjih mesecih čim bolj nasloniti na domače vire. Vem, zveni noro, toda najverjetneje nas bo v naslednjih mesecih reševal že davno odpisani in močno osovraženi premog.

Slovenija se lahko v naslednjih mesecih energetsko močno nasloni tudi na svoje lesno bogastvo. Obsežni gozdovi so naša izjemna dragocenost in nam lahko v naslednjih letih precej olajšajo življenje. Kot dobra možnost se kaže tudi to, da porabo plina zmanjšamo z množičnejšo vgradnjo toplotnih črpalk. Čez poletje bo dovolj časa tudi za prenove energetsko potratnih stavb.

Račun je prispel

Na žalost smo se v Evropski uniji predolgo zanašali na redne dobave poceni energentov iz tujine. Pa čeprav imamo tudi na ozemlju EU dovolj naftnih in plinskih nahajališč. Vendar se nam je zdelo tovrstno početje preveč ekološko sporno. Takšen primer je na primer “fracking” v Prekmurju.

Račun za to je prišel. Tako imamo zgolj dve možnosti. Lahko se nemo obrnemo stran ali pa Rusijo kaznujemo s prekinitvijo uvoza. Karkoli bomo storili, pa bo v tem trenutku za nas zelo zelo boleče.

19 komentarjev

  1. Slovenija je menda najbolj gozdnata dežela v Evropi in se še pospešeno zarašča.

    Tudi slovenski les je energent.

    Tako se nam pa dogaja, da se celo veliki gozdni posestniki ogrevajo s plinom ali kurilnim oljem, ker je tako bolj udobno, les jim pa gnije v zanemarjenih gozdovih.

  2. Evropa je nasedla ameriški politiki divide et impera – razdvajaj in vladaj. Amerika je zabila nov klin med Evropo in Rusijo takoj po padcu železne zavese in v bistvu preprečila, da bi se hladna vojna med Zahodom in Rusijo zares končala. To je dosegla s širjenjem Nata proti ruskim mejam in podpihovanjem strahu pred Rusijo, češ da Rusija goji apetite nekdanje Sovjetske zveze po ekspanziji v zahodno Evropo. To je seveda neumnost, saj sodobna Rusija ni niti približno supersila kot je bila nekdanja Sovjetska zveza, saj je njen BDP nekje na ravni Španije.

    Namesto, da bi Evropa trgovala z Rusijo, se z njo gleda preko konic ameriških jedrskih raket, uperjenih v Rusijo. Namesto miroljubne koeksistence je Evropa sledila ameriškemu militarizmu in ekspanzionizmu in vzpostavila z Rusijo konflikten odnos, ki se počasi preveša v to, kar želi ameriški vojno-industrijski sektor: v vojno.

    Ameriški jastrebi krojijo usodo Evrope in posledično vsega Zahoda in celo sveta. Sedanja vojna v Ukrajini je posledica ameriške agresivne politike, ki si želi podrediti vse države, ki mejijo na Rusijo in jih politično indoktrinirati v sovražnice Rusije pod pretvezo širjenja demokracije. Končni cilj je podreditev tudi Rusije. Sedanja vojna v Ukrajini je natančno v funkciji ekonomskega izčrpavanja Rusije, kar naj bi pripeljalo do njenega bankrota, podobno kot je oboroževalna tekma spravila na kolena Sovjetsko zvezo.

    O Putinovi Rusiji si lahko mislimo karkoli, toda dejstvo je, da je obkloljena z Nato državami in ameriškimi vojaškimi bazami, v katerih so ameriške jedrske rakete uperjene v Rusijo, česar nobena država na svetu ne bi smatrala za kaj drugega kot sovražno držo in velikansko varnostno tveganje.

    Amerika je celo s Sovjetsko zvezo sklepala sporazume o omejevanju oborožitve, po njenem razpadu pa je vse te sporazume postopno odvpovedala in se odločila za pot odkrite konfrontacije z Rusijo. Zakaj? Zato, ker sprava med zahodno Evropo in Rusijo ni v njenem interesu. Nastal bi gospodarski konglomerat, ki bi postopno ogrozil ameriški primat tako v Evropi kot v svetu. Za Ameriko je bolje, da je Evropa pod stalnim Damoklejevim mečem v obliki konfrontacije z Rusijo, kot da bi med Evropo in Rusijo vladalo miroljubno sobivanje. Divide et impera – razdvajaj in vladaj!

    • Dokazovanje teze, da mora tisti, ki vztraja v trditvah, da so za putinistično invazijo na suvereno državo Ukrajino krivi ameriški interesi in zahod, načrtno prezirati in ignorirati celo kopico – ma kaj kopico! – celo goro dejstev, pustimo ob strani (ker je samoumevna!) in navedimo nekaj zelo pomembnih dejstev, ki jih sprevračalci realnosti načrtno prezirajo in ignorirajo:

      – Volodimir Zelenski je bil za predsednika suverene države Ukrajine izvoljen po volji in izbiri ukrajinskih državljanov, s 73-odstotno večino glasov ukrajinskih volivcev.

      => O izvolitvi ukrajinskega političnega vodstva nikakor niso mogli odločati in NISO odločali glasovi ameriških ali zahodnih volivcev!

      – Invazije na suvereno državo Ukrajino NISO načrtovale in je ne izvajajo ZDA in zahod, temveč jo je dolgo pred napadom naklepal, načrtoval in zaukazal diktator Putin.
      – Invazijo na Ukrajino izvaja ruska vojska, pod vodstvom putinističnih generalov, zaradi Putinovih ekspanzionističnih, geostrateških in nacionalističnih interesov.
      – Putin namreč Ukrajincem in Belorusom NE priznava narodne samobitnosti. Putin se hoče polastititi tujega ozemlja najmanj dveh suverenih držav, t.j Belorusije, s pomočjo proruske predsedniške marionete Lukašenka, in Ukrajine, z oboroženo invazijo na to državo – ter ga sestaviti v svojo megalomansko vizijo lepljenke carske Rusije in Sovjetske zveze.

      => Za Putinove putanistične, ekspanzionistične vélikoruske težnje nikakor niso mogli biti, niso bili in NISO krivi ameriški interesi in zahod!

      – Mednarodne sankcije nad Rusijo in njenimi državljani so popolnoma predvidljiva posledica ruske invazije na Ukrajino – uvedene so bile kot neoborožen odgovor tretjih držav na putinistično invazijo na Ukrajino, da bi se izognili neposrednemu vpletanju v vojno.
      – Mednarodne sankcije nad Rusijo ne bi bile uvedene, če Putin ne bi napadel Ukrajine.
      – Za vso škodo, ki jo povzročajo mednarodne sankcije Rusiji in ostalemu svetu, je kriv poblazneli Putin, ki je ruski vojski zaukazal invazijo na suvereno državo Ukrajino!

      => Za nobeno od posledic putinistične invazije na Ukrajino ne morejo biti, niso bili in NISO odgovorni ameriški interesi in zahod, temveč so za vso škodo odgovorni ruski agresor Putin in njegovi putinisti, ki izvajajo invazijo na suvereno Ukrajino!

      – Za to, da v vojni v Ukrajini, poleg ukrajinskega prebivalstva in vojaštva, umirajo tudi za boj neizurjeni in neplačani ruski vojaški obvezniki, nikakor ne morejo biti, niso bili in NISO krivi ameriški interesi in zahod!

      => Za VSE smrti med rusko invazijo na Ukrajino JE KRIV Putin, ki je zaukazal napad na suvereno sosednjo državo!

      Iz naštetih ugotovitev sledi edini možen sklep:
      => Ukrajina ne krvavi in trpi zaradi interesov ZDA in zahoda, temveč zaradi ruskega samodržca Putina, ki je zaukazal napad na suvereno državo Ukrajino zaradi lastnih ekspanzionističnih interesov, pogojenih z njegovimi lastnimi geostrateškimi in nacionalističnimi interesi.

      => Putinovi ekspanzionistični interesi niso pogojeni z ameriškimi ali zahodnimi interesi, temveč izhajajo iz Putinovih megalomanskih teženj po vzpostavitvi novega ruskega imperija na ozemlju propadle Sovjetske zveze!

      Sklep, da so za vojno v Ukrajini krivi ameriški interesi z druge strani Atlantika, je popolnoma sprevržen in zavržen, kajti dejstva dokazujejo nekaj popolnoma drugačnega ter pričajo, da sta za invazijo na suvereno državo Ukrajino kriv poblazneli ruski diktator Putin in njegova putinistična oblastna in generalska klika.

      Kakšni in čigavi interesi se skrivajo za lažnim sprevračanjem stvarne slike vojne v Ukrajini, ve le tisti, ki prezira in ignorira stvarna dejstva ter sprevrača realnost.

    • Za vse putiniste, ki se trudijo lažno prikazati Rusijo kot žrtev ameriških interesov in ameriške vojaške agresivnosti, naj si preberejo članek o ruski vojaški agresiji v Siriji, saj bi morali o tem, kaj menijo o ruski vojski v njihovi državi, vendarle poslušati Sirijce:

      https://www.dailysabah.com/world/syrian-crisis/russia-tested-over-320-weapons-in-syria-shoigu-says/amp

      V članku iz julija 2021 piše : “Velika večina naših intervjuvancev Rusije ne vidi kot rešitelja, ampak kot uničujočo tujo silo, katere vojaško in politično posredovanje je pomagalo okrepiti vojnega zločinca, ki je na čelu njihove države,« so sporočile organizacije za človekove pravice.”

      Govora je seveda o vojnem zločincu Bašarju al Asadu, ki ga putinistična Rusija že dobro desetletje podpira in vzdržuje na oblasti v Siriji.

      Lahko si tudi mislimo, čeprav tega ne vemo, da je Sirija za Rusijo predstavljala vojaški vadbeni poligon za dolgo načrtovano invazijo na Ukrajino!
      Rusija niti slučajno ni žrtev ameriških interesov!
      https://memohrc.org/en/news_old/devastating-decade-landmark-report-russian-human-rights-defenders-documents-violations

      V poročilu, ki ga je pripravilo več RUSKIH in mednarodnih nevladnih organizacij za človekove pravice (vse organizacije so navedene v linku Memoriala zgoraj), piše:

      “Since Russia’s direct entrance into the war in 2015, thousands of Syrian civilians have been killed, dozens of towns and villages have been destroyed, and hundreds of thousands of families have been displaced.
      The reality of the conflict in Syria, including the human rights violations, has largely escaped notice in Russian society, despite the fact that it is one of the most tragic episodes in the recent history of mankind. More than 20 million people have been affected by the war. The number of dead and wounded is incalculable, and the brutality shown in the conflict has exceeded all possible bounds of human decency.”

      Da ne bo kdo slučajno trdil, da gre za zahodno in proameriško propagando: nevladna organizacija za človekove pravice Memorial je bila ustanovljena v Rusiji in je najstarejša organizacija za človekove pravice v tej državi, eden soustanoviteljev je bil ruski Nobelovec Andrej Saharov.

      https://www.europarl.europa.eu/sakharovprize/sl/the-prize/andrei-sakharov

      Putinu in putinistom gre Memorial zelo v nos

      https://www.dw.com/en/russia-orders-closure-of-human-rights-group-memorial/a-60273615

      https://www.nytimes.com/2021/12/29/world/europe/russia-memorial-human-rights-center.amp.html

      • Mad-i-Son, zanikaš elementarna dejstva kot na primer, da je bojevala Amerika po padcu berilnskega zidu po svetu veliko več vojn kot Rusija. In to tisoče kilometrov stran, kjer niso bili ogroženi njeni strateški interesi.

        Kamorkoli je stopil ameriški škorenj, je prinesel samo kaos in razsulo. Države je materialno sesul, nikjer pa ni ustvaril demokracije, v imenu katere naj bi pobili, ranili in razselili milijone ljudi.

        Kar zadeva konkretno Sirije, je tudi tam Amerika skušala odstraniti Asada s sproženjem državljanske vojne. Razlog pa je bil v tem, da je Asad zaveznik Rusije, ki ima v Siriji edino svoje oporišče v tujini. Amerika jih ima ca 600, od tega jih je veliko v Evropi v bližini ruskih meja. Že samo razmerje 600 : 1 pove, kdo igra svetovnega policaja po vsem svetu in kdo je bolj agresiven.

        Rusija je posredovala v Siriji na povabilo predsednika Asada. Američane ni nihče povabil v Sirijo. Rusija je pomagala premagati Islamsko državo in nekatere druge uporne teroristične skupine, ki so jih financirali, izurili in oborožili Američani.

        Mad-i-Son, si fanatični zagovornik ameriških zločinov po vsem svetu in tega ne moreš skriti. Sam obsojam in rusko agresijo in ameriške imperialne vojne.

        Toda ameriške imperialne vojne niso sprožene zato, ker bi bila Amerika ogrožena, temveč izključno zato, da Amerika širi svoje interesne sfere, pri čemer potepta vse, kar ji stoji na poti.
        Cilj Amerike je podrediti si tudi Rusijo. Zato jo obkoljuje z Nato državami in zato se gre proxy vojno z Rusijo na hrbtu ukrajinskega naroda, ki je žrtovan za ameriške imperialne interese.
        Razumi, če moreš.

  3. Obstojata dve možnosti in sicer, da se Evropa energetsko osamosvoji od Rusije in zagotovi druge energetske vire, kar bo zelo dosti stalo, ali pa nadaljuje z ostrimi sankcijami proti Rusiji in Rusijo gospoarsko zlomi ter jo oslabljeno integrira v gospodarski in demokratični sistem zahodnega sveta.
    Prva možnost izgleda navidez ugodnejša, saj bi naj bile žrtve manjše. Pa to ni res. Izgradnja novega sistema energetske oskrbe Evrope je zelo draga, res pa je, da bo razporejena na več let in bodo prebivalci Evrope manj občutili draginjo, kot recimo v primeru totalnega bojkota ruskih energentov v relativno kratkem času in potem ponovna uspostavitev ruske dobave ob pogojih, ki jih bo narekovala Evropa in ki bodo koristni za obe strani.
    Evropa bo dobila energente, Rusija pa potrebo demokratizacijo in približevanje Evropi. Hkrati bi ta proces lahko vzpodbudil demiltarizacijo Rusije in prepolovil ruski vojaški proračun, kar bi Rusom prineslo višji standard, boljše življenje in integaracijo z Evropo.
    Žal Evrooa trenutno nima političnega voditelja, ki bi lahko to uresničil.
    Še najbilžji je Janez Janša, ki vidi rešitev ukrajinske krize s porazom Putina, zato podpira pomoč NATA Ukrajini in zaprtje ukrajinskega zračnega prostora, kar bi omogočilo poraz ruskih kpenskih sil na področju Ukrajine in mirove pogvore s poraženo Rusijo.

    • APPMB, vidiš samo eno plat medalje. Zahod/Amerika/Nato bi moral prenehati z obkoljevanjem Rusije in postavljanjem vojaških baz z ustrezno vojaško infrastrukturo okrog nje in nameščanjem jedrskih raket na njenih mejah, ki predstavljajo strateško prednost in vsaj v teoriji omogočajo prvi udarec brez možnosti povraćilnega udarca, saj letijo rakete kratkega dosega do svojega cilja le nekaj minut, medtem ko letijo medcelinske rakete do svojih ciljev več deset minut, kar omogoča povračilni udarec.

      Ne bo šlo tako, da bo Rusija totalno poražena, kot ne bo totalno poražena niti Ukrajina. Potreben bo politični dogovor, ki bo dal Rusiji varnostna jamstva, ki jih zahteva. Prej kot bo do njega prišlo, prej bomo imeli mir in se bomo vrnili v stare tirnice.
      Vpašanje pa je, če si evropska in ameriška politika tega zares želi.
      Navsezadnje nas zahodni politiki že kar nekaj časa opozarjajo, da je treba za vsako ceno zmanjšati porabo fosilnih goriv in tako kao rešiti planet. Da to ne bo šlo, brez da bo bistveno prizadeto blagostanje ljudi, je popolnoma jasno.

      Če bi zahodni politiki hoteli, bi vojno Ukrajini lahko ustavili z diplomatsko akcijo, s katero bi Rusiji ponudili varnostna zagotovila, ki jih zahteva. Toda očitno so se odločili za drugo pot. Vsaj zaenkrat. Največja žrtev pa je Ukrajina, ki bo oziroma je že zaradi ameriškega ekspanzionizma razrušena, kot je napovedal ameriški profesor Maersheimer že pred več leti.
      https://www.youtube.com/watch?v=JrMiSQAGOS4

    • Kar pišete v sklepu je samo pravljica. Rusija ni Srbija recimo, kjer so lahko pogumni Ameriški piloti v letalih 4 generacije risali črtice za padlimi Fulcrumi in še starejšimi Migi. No, tudi tam so jim čisto pomotoma baje, sestrelili nevidno letalo za radarje 5 generacije. In to s povsem zastarelo Rusko opremo. Situacija sedaj pa je čisto druga zgodba. Z SU 35 se lahko meri le Eagle, medtem ko je F 35 za čisto drugačno rabo, poleg tega so huronsko dragi, kolosalno zapleteni za letenje in jih piloti milo rečeno ne marajo preveč. Zadeva ima čokat fuselage, nima faking kril in se komaj obrne. Rusi bi jih klatili da bi bilo veselje. Kdor ima voljo naj malo pobrska kakšen totalen fuck up je to. V simulatorjih so jih sklatile celo stare 21tke, Mig tretje generacije in stari Miragi. Čemu jih je Nemčija kupila res ne vem. Skratka zaprtje zračnega prostora je enako Dogfight in tu Nato ne bi imel tako bistvene prednosti, kot je to v navadi pri Američanih ko so se igrali v pesku. Tu bi bilo potrebno res napeti jajca. Poleg tega pa še Ruski S400. Kolikor vem so Rusi sklatili tudi Flankerje, celo Ukrajinskega kapetana, svetovno znanega pilota. Flanker pa se lahko kosa z vsem kar ima Nato. Res me zanima koliko hvale bi še imeli nad modrovanjem gospoda Janše, ko bi začeli Rusi z povračilnimi akcijami? Putin je jasno povedal na začetku. In Putin ni nor. Nor je tisti, ki misli da z pripisovanjem norosti Putinu kaj opravi. Čeprav Janeza Janšo spoštujem, sem šokiran kako zlahka bi nas potegnil v vojno, ki se nas ne tiče. In to z vojsko, ki nima v smislu letalskih sil praktično ničesar.

  4. Pogoje imamo, da bi se lahko ogrevali na lesno bio maso, ki gnije po gozdovih. Naša je in tudi način predelave je že izdelan – na naših fakultetah.

    Koga moti, da je pred našim nosom in cenejši ta samooskrbni način? Procentov ni, ki bi se nakaplali v določene žepe. Manjka samo vlaganje v sistem, ki že obstaja, kar pa je očitno problem, saj nekaj kar je ceneje, pri nas ni zaželjeno.

    Za stanje Rusije in plina je zaslužna Merklova. Nikoli ne daš vseh jajc v eno košaro! Brez skrbi, njej so se te poteze zagotovo poznale v denarnici. Bivša stasijeva agentka!

  5. Zanimivo, koliko jeze sproži pri “mirovnikih”, ki tako vehementno napadajo Rusijo, zaradi napada na Ukrajino, ki je seveda vsega obsojanja vreden, če jih človek spomni, da je Zahod/Amerika/Nato izpričano in dokazano še veliko bolj agresiven kot Rusija, saj je bojeval po padcu železne zavese neprimerno več vojn kot Rusija.

    Zahodni, predvsem ameriški militarizem, ki izvaja puče in dela vojne vsepovsod po svetu je OK, ruska vojna na njenem pragu, ki ji je v največji meri botroval ameriški militarizem v obliki širjenja Nata proti mejam Rusije, pa je edini obsojanja vreden zločin.

    Res je, ruski napad na Ukrajino je zločin, toda zločin so tudi številne ameriške vojne in zločin je bil tudi ameriški puč v Ukrajini leta 2014, ki je bil seme, iz katerega je zrasla sedanja vojna.

    Po njihovih delih jih boste spoznali, je dejal Jezus. Tudi dvoličneže in farizeje, ki vidijo zrno v očesu drugega, ne vidijo pa bruna v lastnem očesu…

    • Kako preostali svet, ki ni del Zahoda, gleda na spor med Zahodom in Rusijo, je razvidno iz tega, da se večina sveta ni pridružila zahodnim sankcijam zoper Rusijo. Ni se pridružila Indija, ni se pridružila Kitajska, afriške države in mnoge druge.

      Nekateri celo opozarjajo, da je možno, da se bo zaradi izključitve Rusije iz mednarodnih finančnih tokov lahko pojavila alternativa svetovnemu finančnemu sistemu, ki ga obvladuje Zahod. To pa bi pomenilo velik udarc zlasti za Ameriko, saj je njena valuta nekakšna svetovna valuta. Strokovnjaki že dolgo časa opozarjajo, da je samo vprašanje, kdaj bo konec ere ameriškega dolarja. Sedanje sankcije utegnejo ta proces pospešiti.

  6. Američani že jočejo za Trumpom. In mi tudi! Te vojne ne bi nikoli bilo, ker bi Trump napel vse sile, da bi jo preprečil. Bidenov sin je svinjsko zaslužil v Ukrajini in mu ni bilo v interesu, da se zadeve uravnotežijo. Sedaj pa imamo. Njegov mandat je bil – vse vojake iz kriznih področij pripeljati domov. In tako je tudi bilo. Sedaj pa orožarski lobi potrebuje novi poligon – in našel ga je v Ukrajini.

Komentiraj