Evropski poslanci o družabnih omrežjih med demokracijo, svobodo in regulacijo

Včeraj je na svoji seji Evropski parlament (EP) razpravljal in na koncu tudi glasoval o različnih zadevah. Poleg odločanja o Inštrumentu za okrevanje in odpornost so evropski poslanci razpravljali o spoštovanju temeljnih pravic, demokratičnih načel in svobodnega govora na družabnih (socialnih) omrežjih.

Čeprav se EU že dolgo bori s tehnološkimi velikani, kot sta npr. Facebook in Google, se je ta problematika prav sedaj vrnila v EP.  Evropski poslanci so menili, da sta množični vdor protestnikov v ameriški kongres s pomočjo koordinacije prek družabnih omrežjih in izgon bivšega ameriškega predsednika Trumpa iz le-teh pokazala na potrebo po novi opredelitvi vloge družabnih omrežij v sodobnih demokracijah.



Iz vseh političnih skupin v EP smo slišali interes za sprejetje nove zakonodaje, ki bi ustrezno zaščitila demokracijo v družabnih medijih. Kljub temu skupnemu cilju pa se je pokazalo, da ima vsaka politična skupina svoje poglede na načine za dosego tega cilja.

 Evropska unija je že spremenila pravila igre

Čeprav se nam morda zdi uvajanje zakonodaje za splet zaradi velikega vpliva spletnih tehnološko-komunikacijskih podjetij težko ali celo nemogoče, pa je v preteklosti prav EU že izboljšala spoštovanje posameznikovih pravic na spletu. Leta 2018 je bila v EU sprejeta Splošna uredba o varstvu podatkov na internetu (GDPR), ki je spremenila pravila igre uporabnikov interneta. Evropska uredba je prisilila veliko večino spletnih podjetji in družabnih omrežij, da so postala bolj transparentna pri uporabi zasebnih podatkov uporabnikov. Zaradi te uredbe se vam vsakič, ko odprete spletno stran, odpre okno, ki vas sprašuje o piškotkih. S tem inštrumentom lahko omejujete število vaših podatkov, ki jih spletna stran  želi uporabiti.

Kljub temu, da je bila ta zakonodaja primarno namenjena državljanom EU, so spletne strani uveljavile te spremembe tudi izven Evrope, kar je pokazalo določeno moč EU. V prihodnosti bo EU verjetno ohranila pomembno vlogo na tem področju, saj se je pokazalo, da je postala vpliven dejavnik.

Različni načini in nameni

Eden ključnih razlogov za novo zakonodajo je vloga Rusije in Kitajske, ki s pomočjo robotskih uporabnikov oziroma lažnih sledilcev vplivata na demokratični forum in proces na družabnih omrežjih. Na to je še posebej opozoril evropski poslanec iz Romunije Dragoş Tudorache, član sicer liberalne skupine Prenovimo Evropo (RENEW). Poleg tega je opozoril, da bi morala biti nova zakonodaja koordinirana z drugimi demokratičnimi državami Zahoda.

Pričakovano je bilo iz radikalne levice in desnice veliko slišati o pomembnosti svobode govora. Kljub temu, da sta se obe skupini pridružili zahtevi za večji nadzor nad družabnimi omrežji, so njihove zahteve osredotočene na zaščito politikov bolj kot uporabnikov, saj se bojijo, da bo njihove voditelje doletela usoda nekdanjega predsednika ZDA. To sicer ni presenetljivo, saj obe skupini v določeni meri uporabljata veliko število lažnih sledilcev in spletnih oglasov, ki so običajno narejeni ali financirani s strani Rusije in Kitajske.

Medtem so druge politične skupine večinoma govorile o zagotavljanju demokratske razprave na spletu. Med njimi je Evropska ljudska stranka omenila željo, da bi v novi zakonodaji razjasnili, kakšno pravno obveznost imajo podjetja, ki so lastniki družabnih omrežij. Nemška evropska poslanka Alexandra Geese iz vrst Zelenih je ponudila bolj radikalno rešitev v prepovedi ciljnega in lokacijskega oglaševanja.

Čeprav je to že sporen inštrument pri spletnem oglaševanju, saj uporablja zasebne podatke zato, da vam priporoča določene izdelke, je sedaj ta mehanizem postal tudi demokratični problem. Trenutni algoritem vam bo priporočal politične novice ali komentarje, ki so bližje vašim pogledom. Hkrati bo priporočal politične vsebine, ki imajo največ interakcij (všečkov, delitev, in komentarjev).

Seveda, izvor velikega števila interakcij običajno prihaja iz prej omenjenih lažnih uporabnikov. Na kratko povedano: s pomočjo algoritma in lažnih uporabnikov lahko potisnemo uporabnika v enoumje, kjer se bo radikaliziral in ne bo več imel stika z drugačnimi mnenji. Preko tega inštrumenta so različne ekstremne skupine že radikalizirale navadne ljudi. Eden bolj znanih primerov je spletna islamska radikalizacija.

S pomočjo algoritma in lažnih uporabnikov lahko potisnemo uporabnika v enoumje, kjer se bo radikaliziral in ne bo več imel stika z drugačnimi mnenji.

Slovenija že pod vplivom

Čeprav se nam morda zdi, da je prišlo do prevelikega vpliva družabnih omrežij predvsem na Zahodu in da se pri nas taki primeri ne dogajajo, to ni res. Pri nas je uporaba družabnih omrežij že precej razvita, saj oba politična pola v svojem boju uporabljata lažne profile. V primerjavo lahko damo Twitter profila Tanje Fajon in Janeza Janše.

V obeh primerih lahko vidimo precejšnje število lažnih sledilcev na Twitterju. Sicer ima skoraj vsak uporabnik nekaj lažnih sledilcev, a preko 25 % lažnih sledilcev lahko štejemo kot dokaz, da ne gre za naključje.

Kljub temu, da je število lažnih sledilcev Janeza Janše večje od števila lažnih sledilcev Tanje Fajon, je to povsem pričakovano glede na različna statusa. Vodji držav oziroma visoki člani vlad imajo običajno večje število lažnih sledilcev. Poleg tega je potrebno omeniti, da je predsednik vlade s svojimi angleškimi tweeti o ameriških volitvah nepričakovano dosegel ameriški algoritem, kjer je število lažnih uporabnikov veliko večje kot pri nas.

Današnja sodobna demokracija je, ne glede na naše mnenje, odvisna od družabnih omrežij in čeprav se lahko vsi strinjamo, da je nova zakonodaja na digitalnem področju potrebna, je to lažje reči kot storiti. Za zaščito temeljne demokracije in pravic uporabnikov oziroma državljanov bo potrebno najti ravnovesje med svobodo govora, omejevanjem družabnih omrežij, zaščito osebnih podatkov in hkrati zagotoviti pravico do informiranja.