Evropski poslanci iznašli iznajdljiv način, kako gejevske poroke in starševstvo vsiliti državam, ki jih zavračajo
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropski parlament je danes sprejel resolucijo o pravicah skupnosti LGBTIQ v Evropski uniji. Resolucija definira, da bi morale zakonske in partnerske zveze, ki so sklenjene v eni državi članici, biti priznane v vseh državah članicah z vsemi pravicami in obravnavane enako kot zveze raznospolnih partnerjev in zakoncev.
Osrednji poudarek resolucije je na prostem pretoku gibanja znotraj Unije, prek katerega skušajo predlagatelji uvesti enačenje istospolnih zvez z raznospolnimi zakonskimi zvezami tudi v državah, ki se uzakonitvi istospolnih zakonskih zvez in starševstev zaenkrat še izogibajo.
Tudi tokrat pa se niso mogli zadržati, da ne bi izrazili kritike Madžarske in Poljske zaradi tamkajšnje zakonodaje, ki otroke ščiti pred LGBTIQ propagando. »Grdima račkoma« pa se je tokrat pridružila še Romunija, ker v svoji zakonodaji ne obravnava ustrezno istospolnih soprogov pri prostem pretoku oseb znotraj Unije.
Evropski poslanci ugotavljajo, da so LGBTIQ pravice človekove pravice ter da so prejeli več pozivov glede diskriminacije skupnosti istospolnih parov z otroki, ki ne uživajo enakih pravic kot družine z otroki. Težave so zaznali pri prostem gibanju med državami članicami, pri priznavanju zvez in starševstva, pri selitvah med državami. Posebej staršem, ki so spremenili spol, nekatere države ne priznavajo starševstva oz. ne priznavajo rojstnih listov, kjer starši niso pričakovanega spola, ki je v rojstnem listu naveden pri rojstvu.
Resolucija skuša uzakoniti načelo, da če je nekdo priznan kot starš v eni državi, bi moral biti tudi v vseh ostalih. Opozarjajo tudi na porast diskriminacije, sovražnega govora in dejstvo, da v zadnjem letu LGBT pravice v Evropski uniji niso »napredovale« v nobeni državi.
Glede na te ugotovitve resolucija pozdravlja strategijo za enakost med leti 2020 in 2025, vključno s ciljem implementacije prostega gibanja do leta 2022. Komisijo in države članice poziva k odpravi diskriminacije, skupnemu delu za uresničevanje osnovnih LGBTIQ pravic, prepoznavanju legalno priznanega spola posameznika v vseh državah članicah.
Dodatno poziva Evropsko komisijo, da pripravi zakonodajo, ki bo države članice primorala upoštevati rojstne liste in »starše« vpisane na njih, ne glede na njihovo spolno identiteto in stan, ter poziva k uvedbi pristopa na ravni EU, ki bo priznaval istospolne zakone in partnerstva, vključno s priznanjem legalno priznanega spola transspolnih staršev.
V resoluciji nadalje lahko preberemo, da EU zakonodaja prevlada nad zakonodajo držav članic, zaradi česar države članice ne morejo prepovedati istospolnih zakonskih zvez ali uvesti zakonov s področja »morale«, ki bi ovirali prost pretok ljudi. Znova se poziva tudi k spopadanju s sovražnim govorom. Tega želijo uvrstiti med EU-zločine.
Resolucija vsebuje tudi nekaj konkretnih kritik zoper države in institucije. Kritika zoper evropske institucije je usmerjena v ugotovitev, da principi enake obravnave še niso bili implementirani, čeprav jih je Svet Evrope sprejel že leta 2008. Romunija je deležna kritike, ker istospolnih partnerjev ne obravnava enako kot soprogov različnega spola, čeprav ji je to naložilo sodišče. Madžarsko in Poljsko pa kritizirajo zaradi standardnih »zaščit otrok pred LGBTIQ propagando« in conami brez LGBTIQ propagande ter pozivajo k pripravi ukrepov zoper omenjeni državi.
Resolucija je bila sprejeta s 387 glasovi ZA, 161 glasovi proti in 123 vzdržanimi. Slovenski poslanci iz vrst socialistov in liberalcev so resolucijo pričakovano podprli, medtem ko so poslanci iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) glasovali delno vzdržano, delno pa proti.
Milan Zver je proti glasoval, ker je ocenil, da »besedilo Resolucije posega v načelo subsidiarnosti in pristojnosti držav članic ter nesprejemljivo ideologizira odnose med ljudmi.« Njegova strankarska kolegica Romana Tomc je bila prav tako proti, ker je ocenila, da poleg poseganja na področja pristojnosti držav članic resolucija tudi »močno presega Strategijo za enakost oseb LGBTIQ v EU 2020-2025.« Čeprav se strinja z ugotovitvijo, da se v EU vse bolj soočamo z nestrpnostjo do številnih skupin, pa se nikakor ne more strinjati, da bi področje LGBT oseb koordinirala Evropska komisija. Opozarja tudi, da s takšnimi resolucijami kršimo pravno državo.
Tako kot Ljudmila Novak, ki svoje odločitve za Domovino ni komentirala, je bil vzdržan tudi Franc Bogovič. Bogovič sicer podpira pravice oseb LGBTIQ skupnosti, a ugotavlja, da se s takšnimi resolucijami zaradi poseganja na področje pristojnosti držav članic »upravičen boj za pravice razširi v ideološki boj, ki velikokrat temelji na argumentu moči in ne na moči argumenta.«
Zaradi množičnosti takšnih resolucij pa se po njegovem mnenju ustvarja vtis, da se EP ukvarja samo še s pravicami LGBTIQ skupnosti. »Ne strinjam se tudi z vsiljevanjem LGBTIQ ideologije v vse pore naše družbe in življenja, medtem ko je pozitivno opredeljevanje do spodbujanja družinam prijaznih politik, ukrepov za povečevanje rodnosti ali spoštovanje kulture in tradicije, ki so nam jo zapustili naši predniki, označeno za nazadnjaško.« Dodaja, da bi vsaj toliko časa kot pravicam LGBTIQ morali posvetiti tudi demografiji in problematiki starajoče se družbe.
Tudi Tomčeva opozarja na zapostavljene tematike, ki so bistveno pomembnejše za našo prihodnost. Med njimi poleg prej omenjenih izpostavi tudi pravice in soočanje z diskriminacijo starejših ter pogoje za družinsko življenje mladih.
Osrednji poudarek resolucije je na prostem pretoku gibanja znotraj Unije, prek katerega skušajo predlagatelji uvesti enačenje istospolnih zvez z raznospolnimi zakonskimi zvezami tudi v državah, ki se uzakonitvi istospolnih zakonskih zvez in starševstev zaenkrat še izogibajo.
Tudi tokrat pa se niso mogli zadržati, da ne bi izrazili kritike Madžarske in Poljske zaradi tamkajšnje zakonodaje, ki otroke ščiti pred LGBTIQ propagando. »Grdima račkoma« pa se je tokrat pridružila še Romunija, ker v svoji zakonodaji ne obravnava ustrezno istospolnih soprogov pri prostem pretoku oseb znotraj Unije.
Evropski poslanci ugotavljajo, da so LGBTIQ pravice človekove pravice ter da so prejeli več pozivov glede diskriminacije skupnosti istospolnih parov z otroki, ki ne uživajo enakih pravic kot družine z otroki. Težave so zaznali pri prostem gibanju med državami članicami, pri priznavanju zvez in starševstva, pri selitvah med državami. Posebej staršem, ki so spremenili spol, nekatere države ne priznavajo starševstva oz. ne priznavajo rojstnih listov, kjer starši niso pričakovanega spola, ki je v rojstnem listu naveden pri rojstvu.
Resolucija skuša uzakoniti načelo, da če je nekdo priznan kot starš v eni državi, bi moral biti tudi v vseh ostalih. Opozarjajo tudi na porast diskriminacije, sovražnega govora in dejstvo, da v zadnjem letu LGBT pravice v Evropski uniji niso »napredovale« v nobeni državi.
Evropska komisija bi rada sama urejala področje LGBTIQ oseb, da bi »probleme« v domeni držav članic rešili na ravni EU
Glede na te ugotovitve resolucija pozdravlja strategijo za enakost med leti 2020 in 2025, vključno s ciljem implementacije prostega gibanja do leta 2022. Komisijo in države članice poziva k odpravi diskriminacije, skupnemu delu za uresničevanje osnovnih LGBTIQ pravic, prepoznavanju legalno priznanega spola posameznika v vseh državah članicah.
Dodatno poziva Evropsko komisijo, da pripravi zakonodajo, ki bo države članice primorala upoštevati rojstne liste in »starše« vpisane na njih, ne glede na njihovo spolno identiteto in stan, ter poziva k uvedbi pristopa na ravni EU, ki bo priznaval istospolne zakone in partnerstva, vključno s priznanjem legalno priznanega spola transspolnih staršev.
V resoluciji nadalje lahko preberemo, da EU zakonodaja prevlada nad zakonodajo držav članic, zaradi česar države članice ne morejo prepovedati istospolnih zakonskih zvez ali uvesti zakonov s področja »morale«, ki bi ovirali prost pretok ljudi. Znova se poziva tudi k spopadanju s sovražnim govorom. Tega želijo uvrstiti med EU-zločine.
Resolucija vsebuje tudi nekaj konkretnih kritik zoper države in institucije. Kritika zoper evropske institucije je usmerjena v ugotovitev, da principi enake obravnave še niso bili implementirani, čeprav jih je Svet Evrope sprejel že leta 2008. Romunija je deležna kritike, ker istospolnih partnerjev ne obravnava enako kot soprogov različnega spola, čeprav ji je to naložilo sodišče. Madžarsko in Poljsko pa kritizirajo zaradi standardnih »zaščit otrok pred LGBTIQ propagando« in conami brez LGBTIQ propagande ter pozivajo k pripravi ukrepov zoper omenjeni državi.
Poslanci EPP iz Slovenije: dva proti, dva vzdržana
Resolucija je bila sprejeta s 387 glasovi ZA, 161 glasovi proti in 123 vzdržanimi. Slovenski poslanci iz vrst socialistov in liberalcev so resolucijo pričakovano podprli, medtem ko so poslanci iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) glasovali delno vzdržano, delno pa proti.
Milan Zver je proti glasoval, ker je ocenil, da »besedilo Resolucije posega v načelo subsidiarnosti in pristojnosti držav članic ter nesprejemljivo ideologizira odnose med ljudmi.« Njegova strankarska kolegica Romana Tomc je bila prav tako proti, ker je ocenila, da poleg poseganja na področja pristojnosti držav članic resolucija tudi »močno presega Strategijo za enakost oseb LGBTIQ v EU 2020-2025.« Čeprav se strinja z ugotovitvijo, da se v EU vse bolj soočamo z nestrpnostjo do številnih skupin, pa se nikakor ne more strinjati, da bi področje LGBT oseb koordinirala Evropska komisija. Opozarja tudi, da s takšnimi resolucijami kršimo pravno državo.
Tako kot Ljudmila Novak, ki svoje odločitve za Domovino ni komentirala, je bil vzdržan tudi Franc Bogovič. Bogovič sicer podpira pravice oseb LGBTIQ skupnosti, a ugotavlja, da se s takšnimi resolucijami zaradi poseganja na področje pristojnosti držav članic »upravičen boj za pravice razširi v ideološki boj, ki velikokrat temelji na argumentu moči in ne na moči argumenta.«
Zaradi množičnosti takšnih resolucij pa se po njegovem mnenju ustvarja vtis, da se EP ukvarja samo še s pravicami LGBTIQ skupnosti. »Ne strinjam se tudi z vsiljevanjem LGBTIQ ideologije v vse pore naše družbe in življenja, medtem ko je pozitivno opredeljevanje do spodbujanja družinam prijaznih politik, ukrepov za povečevanje rodnosti ali spoštovanje kulture in tradicije, ki so nam jo zapustili naši predniki, označeno za nazadnjaško.« Dodaja, da bi vsaj toliko časa kot pravicam LGBTIQ morali posvetiti tudi demografiji in problematiki starajoče se družbe.
Tudi Tomčeva opozarja na zapostavljene tematike, ki so bistveno pomembnejše za našo prihodnost. Med njimi poleg prej omenjenih izpostavi tudi pravice in soočanje z diskriminacijo starejših ter pogoje za družinsko življenje mladih.
Povezani članki
Zadnje objave
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
13 komentarjev
Kaj pa vem
Baje,da je homoseksualnost prirojena in ne priučena in na to se sklicujejo pri zahtevi za varovanje pravic.Lahko gremo v razmišljanju na to temo še naprej.Obstajajo še zoofilija,pedofilija...Tudi te so baje prirojene.Se kdo sploh vpraša,kaj uzakonitev prvega ekscesa kot normalnost,lahko potegne za seboj.Meni se zdi to grozljivo.
Kralj_M
LGBTIQ osebe imajo enake pravice, kot vsi drugi! Zakaj mislijo, da bi jih morali imeti več?
Alojzij Pezdir
Najbolj militantni LGBTQ+ ideologi in aktivisti so zaradi podpore najbogatejših globalnih lastnikov kapitala in nadnacionalnih delodajalcev očitno tudi najmočnejši lobisti v Evropskem parlamentu in Evropski komisiji, zaradi česar so pritiski na nasilno unificiranje in izravnavanje civilizacijskih, kulturnih in etičnih standardov med evropskimi narodi in državami vse hujši in očitno tudi vse bolj zaskrbljujoče učinkoviti.
Politično pre-glasovanje v najvišjih organih EU postaja vse bolj učinkovita metoda političnega, etičnega in kulturnega posiljevanja ter političnega "utišanja" posameznih suverenih evropskih narodov in kultur, vse pogosteje pa militantni "mavričarji" in njihovi zavezniki zlorabljajo poleg sebi zvestih aktivistov v množičnih medijih in spletnih družabnih omrežjih tudi najbolj oblastiželjne in najmanj načelne politične stranke, poslanske skupine ter lobistične skupine za pritisk nad javnostjo.
Vrhunec tega skrajno zaskrbljujočega procesa omejevanja suverenosti in avtonomije posameznih držav, kultur, državljanov se zloglasno ponuja z že napovedanimi brutalnimi finančnimi pritiski oz. odtegljaji, s katerimi skušajo Evropska komisija, Evropski parlament in Svet Evrope ideološko, politično, etično ... disciplinirati in unificirati države, državljane in davkoplačevalce EU.
A vsi pozabljajo, da EU ni nad-država ter da Svet Evrope, Evropska komisija in Evropski parlament niso samoumevno nad-oblast veljavno izvoljenim parlamentom in vladam držav članic. Da smo torej vsi državljani enakovredni in enakopravni v prostovoljni skupnosti držav EU in da vsi uresničujemo svoje univerzalne temeljne svoboščine in pravice znotraj veljavnih ustavno-pravnih okvirjev posameznih držav članic EU. Kar seveda velja tudi za svoboščine in pravice skupnosti LGBTQ+.
lavrict
Še znotraj zaposlenih na EU komisiji in Parlamentu,vseh institucijah, nimajo enakih plač za enako delo. Pa bodo zdaj pamet solili....
Kraševka
Kot je nekdo zgoraj že napisal, se demokracija v Bruslju sesuva. Kajti vedno bolj so prisotni pritiski, da se mora tam sprejemati vse, kar ZAUKAŽEJO (LGBT) LOBISTI. Kdor nima pokončne hrbtenice, kloni pritiskom. Žalostno pa je, da se Evropa odreka svojim temeljem. Preveč je diktata, kaj mora posamezna država sprejeti. Ali ni več EU-zveza svobodnih držav?
Blazzzz
To je velik minus za NSi. Stranka se ne sme več sprenevedati in se mora odločno odzvati na ravnanje Milke, drugače jo bo treba smatrati kot zagovornico teorije spola.
uros.samec
Negovanje lastne tradicije naroda, zavarovanje avtohtonosti, življenje pod zakonodajo in pravnim redom lastne države, ohranitev katoliške vere in nedotakljivost vzgoje otrok staršev, ki sta lahko le oče in mati, je mogoče le z izstopom iz EU. EU skuša uničiti države članice do svojih temeljev, v neko brezoblično gmoto z kimajočo administracijo brez vsake avtonomije.
Kraševka
Taka glasovanja v EU parlamentu, prav gotovo škodujejo tamkajšnji EPP in domači NSi. Kajti volilci teh strank, smo konservativniin ne liberalni. Liberalnih je veliko, zato pa Evropa sama sebe tepta.
miro
Ali gre za ključen problem večine prebivalstva v EU, ali so evropski poslanci izgubili kompas? Zaradi svoje neumnosti, ali za plačano storitev s strani Soroša?
Za udeležbo na "Mitingih resnice" je udeleženec dobil 50 DM in prehrano, kot se spomnim. Ne poznam pa današnjih tarif.
Kraševka
miro Tudi jaz si zastavljam podobna vprašanja, kot vi.
Hribarjev Rafko
Če smo tako zagamano enotni, pa bodimo enotni v vsem.
Jaz bi socialo Skandinavije, prehrano mediterana, cene pribaltika, delavne obveznosti Grčije...
Saj mi pripada, kenede
ales
Vsi pozabljajo, da je Hitler-ju na oblast pomagal gejevski lobij. In ko je Hitler oblast dobil je najprej začel iztrebljati prav gejevski lobij.
In zgodovina se žal VEDNO ponavlja.
APMMB2
Včeraj je bil spet dan, ko je TV direktno prenašala plenarno zasedanje Evropskega parlamnta.
Veličastna pralmanetarna dvorana je bila na pol prazna. Za govorniškim odrom pa so se vrstlie poslanke in poslanci ter praviloma v svojih jezkih podajali svoje razprave. Na razpolago so imeli kakšno minito časa. Rutinsko so odrdrali soj govor. V dvorani ob zdolgočasenih poslancih niso vzbudili pozornosti. Nekaj časa sem spremljal to zdolgočaseno norost, nato pa preklopil na kaj bolj zanimivega.
Najverjetneje je zasedanje parlamenta spremljala vsa Evropa. Zanesljivo razprave niso nikogar pritegnile. Bile so rutinske in ubrane pred vsem na : mi si želimo, prizadevali si bomo, smo na dobri poti, potrebno je preprečiti in podobno. V vseh evropskih jezikih. Po tekočem traku.
Realno je šlo za zapravljanje časa. Nič bistvenega, nič konkretnega, nič uorabega. Samo veliko flancanje in parada nečimrnosti.
Zanesljivo evropski parlamentarci počno še kaj drugega, vednar predstavitev s plenarnega zasedanja kaže na to, da je sleherna Marijna družba na vasi, učinkovitejša od tega vrha evropske demokracije.
Prav gotovo nisem bil sam v celi Evropi pred ekranom in spremljal to neumnost. Da,neumnost. Kako lahko ima človek zaupanje v demokracijo, ko ure in ure poteka neka razprava, ki ničemu ne služi, razen predstavitvi poslancev, ki praviloma v svojih jezikih sporočajo bolj ali manj neuresničljive želje , ki so sicer privlačne, vendar so le želje.
Ob tem sem razmišlal, ali je to demokracije? Komu služi takšno popolnoma nekoristno blebetanje?
Evropski prlament je vrh evropske demokracije. Ta vrh se je popolnoma izrodil. Tehnologija delovanja je predpisana in naravnana tako, da je kakršnakoli učinkovitost izključena. V dobri minuti poslanec ne more povedati skoraj nič, nikogar prepričati o temi, ki jo predstavlja. Razen tega govori še v svojem jeziku, kar pomeni, da ga lahko kolegi spremljajo le preko tolmačev, kar zniža stopnjo razumevanja. Poslanci javno demonstrirajo nezaupanje v takšno predstavo, ko raje kot parlaetarne klopi, žulijo stolčke v bifejih in bistrojih.
Ob gledanju plenarnega zasedanja Evropskega pralamenta dobi človek potrditev, da je z Evropsko zvezo nekaj narobe. Najvišje demokratično telo zveze je neučinkovito. Kljub temu nihče tega ne opazi in ne predlaga korenite spremebe.
Zgled za to je lahko le kitajski kongres KP, kjer predsednik poda uvodni govor,Pred tem so delegati dolžni vsaj pol ure ploskati in skandirati, po koncu govara pa storijo isto. Ni diskusije, ni parade delagatov. ve se kdo vlada.
Tudi v Evropi ne vlada parlament. Poslanci in njihove razprave so le forma in nič drugega.
Prav gotovo pa nekateri poslanci opravljajo težaško delo v delovnih telesih, zato bi jim naredil krivico, če bi jih označil za lenuhe, kljub temu pa je plenarno zasedanje, kakršno je bilo predstavljano včeraj, demonstarcija neučinkovitosti in nekoristnosti. Vzporednica temu je samo še Generalna skuščina OZN.
Ali je v Evropi gremij, ki lahko takšno norost odpravi?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.