Evropski parlament trepeta, da bi se ideje o zaščiti nerojenega življenja iz ZDA razširile v Evropo

Foto: Posnetek zaslona, Evropski parlament
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropski poslanci so sprejeli sicer nezavezujočo resolucijo kot odgovor na razsodbo ameriškega vrhovnega sodišča, ki je odpravila precedens Roe proti Wade. Večina evropskih poslancev, ki je resolucijo podprla, si želi, da bi se pravica do splava zapisala v Listino EU med temeljne človekove pravice.

Skrbi jih tudi, da bi odločitev v ZDA opogumila zagovornike življenja, da bi nerojene otroke bolje zaščitili tudi v Evropski uniji, kar se že dogaja na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem in Hrvaškem, kjer so v zadnjem času izboljšali zaščito nerojenih otrok, tendence v to smer pa zaznavajo tudi v nekaterih drugih državah.

O tem, kako sprevržena je resolucija, ki so jo podprli slovenski poslanci Joveva, Grošelj in Brglez, Novakova pa je bila vzdržana, razmišljamo v komentarju uredništva.

Evropski parlament skrbi zaščita življenja v ameriških zveznih državah ter dostop do splava po svetu


Resolucija sicer ni zavezujoča, nakazuje pa smer, v kateri želi delovati Evropski parlament. Ta je zaskrbljen zaradi razsodbe ameriškega Vrhovnega sodišča, zaradi katere se obeta prepoved ali resna omejitev splava v 26 ameriških zveznih državah.

Resolucija izraža prepričanje, da je splav temeljna človekova pravica, zanikanje dostopa do postopka, ki konča življenje nerojenega otroka v maternici, pa nasilje nad ženskami. Skrbi jih tudi, da bi se povečalo število smrti zaradi ilegalnih splavov in »prisilnih nosečnosti«.

Težave med nosečnostjo in po rojstvu so »najpogostejši vzrok smrti pri najstniških materah na svetovni ravni«, ugotavljajo poslanci, pri čemer zanemarjajo, da je najstniških nosečnosti v Evropi zelo malo, do smrti pa prihaja zaradi slabih higienskih razmer in nerazvite zdravstvene oskrbe v državah v razvoju, kjer pride do večine smrti porodnic.

Strah pred zagovorniki življenja, splav bi zapisali v vse dokumente, kjer je mogoče


Poslanci zato predlagajo, da se Listino Evropske unije o temeljnih pravicah dopolni s 7.a členom, ki bi se glasil: »Vsakdo ima pravico do varnega in zakonitega splava.« Hkrati tudi obsojajo napredovanje zaščite življenja nerojenih otrok, posebej odločitev Vrhovnega sodišča v ZDA. V resoluciji sicer uporabijo nekoliko drugačen jezik: »Obsoja nazadovanje na področju pravic žensk ter spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic v svetovnem merilu, tudi v ZDA in nekaterih državah članicah EU.« Ter poziva vlade, da te ukrepe razveljavijo.

Od držav članic pričakujejo tudi, da pravno priznajo pravico do splava, od Evropske unije pa, da deluje kot zagovornica te pravice ter njeno priznanje obravnava kot prednostno nalogo v pogajanjih v mednarodnih institucijah in dogovorih, ter se zavzame za vključitev pravice do splava v splošno deklaracijo človekovih pravic.

Evropske poslance skrbi tudi, da bi odločitev opogumila zagovornike življenja v svojih prizadevanjih v Evropi ter da bi prišlo do povečanega financiranja skupin, ki zagovarjajo življenje po vsem svetu, tudi na stari celini. Morebitno zmanjšanje financiranja promotorjev splava po vsem svetu, ki bi lahko sledilo razsodbi v ZDA, pa naj nadomesti Evropa.

Resolucija obsoja tudi evropske države, ki dosledneje ščitijo nerojeno življenje. Pri tem izstopata Poljska in Malta, kjer je splav v večini ali vseh primerih prepovedan, pa tudi Slovaška, Madžarska in Hrvaška, ki so v zadnjem času sprejele sicer manj restriktivne ukrepe za zaščito nerojenih otrok. Od njih pričakuje, da zagotovijo brezplačno storitev splava ter odpravijo vse ovire do njega.

V ZDA pa bi poslali delegacijo, ki bo ocenila učinek razsodbe ter podprla nevladne organizacije, ki se zavzemajo za splav. Skrbi jih tudi morebitna uporaba podatkov v aplikacijah za sledenje menstrualnega cikla ter lokacije, ki bi lahko nakazovali na dejstvo, da je uporabnica aplikacije naredila splav. Google je tako že napovedal, da bo izbrisal podatke o poteh žensk do klinik za splave.

ZA Grošelj, Joveva in Brglez, PROTI Tomčeva in Bogovič, Novakova vzdržana


Evropski parlament v resoluciji izpostavlja ameriško turistko Andreo Prudente, ki je med bivanjem na Malti zaradi zdravstvene komplikacije skušala narediti splav, a ji na Malti tega niso omogočili, temveč so jo s helikopterjem prepeljali v Španijo, ter poljske aktivistke Justyne Wydrzyńske, ki je bila obsojena, ker je Poljakinjam delila tablete za izvajanje splava.

Resolucijo, ki so jo pripravile štiri leve politične skupine v Evropskem parlamentu (Socialisti in demokrati, Levica, Liberalci (Renew) in Zeleni, so delno podprli tudi poslanci Evropske ljudske stranke, ki so sicer glasovali po svoji vesti. Resolucija je bila sprejeta s 324 glasovi za 155 proti. Malteški poslanci vseh političnih skupin so resoluciji nasprotovali. Proti je glasoval tudi novi vodja poslancev EPP Manfred Weber.

Izmed slovenskih evroposlancev sta proti glasovala Romana Tomc (SDS) in Franc Bogovič (SLS). Ljudmila Novak (NSi) je bila vzdržana, Milan Zver (SDS) in Matjaž Nemec (SD) se glasovanja nista udeležila. Preostali poslanci levega pola (Irena Joveva in Klemen Grošelj, ki po združitvi LMŠ z Gibanjem Svoboda pripadata slednji, ter Milan Brglez (SD) so resolucijo podprli.

Romana Tomc je pojasnila, da »EU kot skupnost nima pristojnosti za razvoj in izvajanje politik, povezanih s splavom niti na nacionalni, kaj šele na mednarodni ravni. ZDA so v svojih zakonodajnih in sodnih odločitvah suverene.« Čeprav meni, da so resolucije, ki obsojajo kršenje človekovih pravic izven EU, pomembne, pa v tem primeru ne gre za to, saj obravnava odločitev sodišče v demokratični državi, ki je uzakonilo sistem, kakršen že velja v Evropski uniji, da o splavu odloča vsaka država posebej, ter dodaja, da ima EU veliko težav, s katerimi naj se poglobljeno ukvarja in jih rešuje.

Predlagani tudi alternativni resoluciji, o katerih pa niso glasovali


Politčni skupini Evropskih konservativcev in reformistov ter Identiteta in demokracija sta pripravili tudi alternativni resoluciji, ki spoštujeta razsodbo in opominjata na pomen življenja nerojenega otroka in družine ter opozarjata na dejstvo, da Evropska unija pri omenjeni temi nima suverenosti nad ureditvijo v državah članicah, še posebej pa ne v ZDA.

Ker je bila sprejeta resolucija v obravnavo vložena prva in je bila izglasovana, poslanci o predlogih konservativnejših skupin sploh niso glasovali.

KOMENTAR: Peter Merše
Občutek je, da se Evropski parlament bolj ukvarja s spodbudami za več smrti kot s spodbudami za več življenja
Evropa, ki se je znašla v demografski zimi, bo vse napore vložila v to, da zagotovi, da bo mogoče kar se da enostavno končevanje življenj nerojenih otrok po vsem svetu. Namreč, točno to se skriva za visokoletečimi besedami, kot so reproduktivne pravice, ženske pravice in reproduktivno zdravje. Pri tem argumenti in tudi dobrobit deklic in žensk niso pomembni. Namesto da bi pomagali zagotavljati zdravstveno oskrbo in higienske standarde za porodnice, večjo smrtnost teh v državah v razvoju izkoriščajo kot argument za promocijo splava, ki ubije otroka in pušča rane, pogosto pa tudi hude poškodbe, tako telesne kot duševne na materah. Ne le ilegalni splavi, tudi tisti, povsem legalni, niso postopki brez posledic. Odločitev Vrhovnega sodišča v ZDA je pokazala, da obstaja upanje, da se slabe odločitve, čeprav se zdijo tako zelo zaščitene v imenu domnevnih pravic, lahko tudi odpravijo ter da gibanje za zaščito življenja ni le tuljenje v luno, ampak ima lahko, vsaj dolgoročno gledano, resne učinke. Prav tega pa se očitno na smrt bojijo bruseljski birokrati, ki potem sprejemajo tovrstne resolucije, ki so Evropi predvsem v sramoto. In redki so poslanci, ki se tem resolucijam upirajo. Posebej žalostno je, ko ne glasuje proti niti poslanka krščanskodemokratske stranke, ki je po vrhu vsega ni vezala niti usmeritev politične skupine, saj so poslanci Evropske ljudske stranke glasovali po svoji vesti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike