Poljska in Madžarska zopet na tnalu prav v času, ko rešujeta evropsko begunsko krizo

Jakob Vid Zupančič
Vir: Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
V Ukrajini je vojna povzročila tudi veliko begunsko krizo. Trenutno je iz države pobegnilo že približno 2,5 milijona ljudi, večina v države, ki mejijo na Ukrajino, največ na Zahod, predvsem na Poljsko in Madžarsko. Prva je sprejela že preko 1,4 milijona beguncev, v glavnem žensk in otrok, ta številka pa iz dneva v dan narašča.


A včeraj je bila kot klofuta tema dvema državama v Evropskem parlamentu izglasovana resolucija o vladavini prava s pozivom Evropski komisiji k čim hitrejši uporabi mehanizma pogojevanja izplačil po sodbi sodišča EU. Ob tem prav Poljska in Madžarska v nasprotju z zahodnejšimi članicami, ki so jih polna usta človekovih pravic, ta trenutek sprejemata največ beguncev v EU. In tudi v ta namen potrebujeta pomoč drugih članic.

Resolucijo podprlo tri četrtine poslancev


Resolucija je bila sprejeta z veliko večino. 478 poslancev je glasovalo za, proti pa je bilo 155 poslancev. Šest slovenskih poslancev jeresolucijo podprlo (Ljudmila Novak, Irena Joveva, Klemen Grošelj, Milan Brglez, Tanja Fajon in Franc Bogovič), poslanka Romana Tomc se je vzdržala, proti pa je bil zgolj Milan Zver.

https://twitter.com/ZerjavicDelo/status/1501846199279697922

Pri tem ne gre pozabiti na več opozoril o preteklih spornih politikah in spremembah v državah, ki imata v Evropski uniji po mnenju sodišča EU največje težave z vladavino prava. Izglasovana resolucija je poziv Evropski komisiji, naj začne uporabljati mehanizem, po katerem bi spoštovanje načel pravne države bilo pogoj za prejem proračunskih sredstev iz strani EU. Poljska je tudi trenutni rekorder po kaznih, ki jih je postavilo sodišče EU, saj je denimo že oktobra morala zaradi spodkopavanja pravosodnega sistema plačati dnevno kazen v višini milijona evrov. A mnogi danes opozarjajo, da aktualni trenutek, ko Poljaki rešujejo evropsko begunsko krizo in stotisočem pomagajo v boju pred Putinovo agresijo, nikakor ni čas za kaznovanje države.

https://twitter.com/visegrad24/status/1501842348132741122

https://twitter.com/EdvardKadic/status/1502175995733835787

Poljaki odprli domove beguncem


Velika večina beguncev iz Ukrajine je prebegnila ravno na Poljsko. Za njihov sprejem so se organizirali tudi običajni ljudje. Tako npr. v poljskih krajih, ki mejijo na Ukrajino, delijo čaj, sendviče in juho, organizirali pa so tudi brezplačen prevoz po državi, donirajo obleke, številni so ukrajinskim beguncem odprli tudi svoje domove. Situacija sicer zaenkrat še ne kaže sledov umirjanja, zato so se pojavili pozivi oblastem, naj glede razmer vendarle nekaj ukrenejo.

Težave se pojavljajo tudi v poljski prestolnici, Varšavi, kjer se z ljudmi polnijo železniške postaje in športne dvorane, saj za begunce enostavno ni dovolj prostora. Problem z opremo zaradi velikega števila ljudi imajo tudi prostovoljci. Zaenkrat poljska vlada zatrjuje, da je situacija pod nadzorom.

Sicer pa je Poljska bila deležna mednarodne podpore, in tudi številnih pohval zaradi gostoljubnosti. Pojavili so se tudi komentarji, da je Poljska s tem pridobila na ugledu, ki ga je izgubila zaradi stanja pravne države. Poljsko je pohvalil celo Frans Timmermans, podpredsednik Evropske komisije, sicer član Stranke evropskih socialistov.

Na Poljsko vsakodnevno 100.000 novih beguncev


V državo vsak dan vstopi okrog 100.000 ljudi in ni znakov, da bi se v bližnji prihodnosti ta številka zmanjšala. Poljska je za velik del Ukrajincev pri begu prva izbira zaradi svoje 500-kilometrske meje, kulturnih in jezikovnih podobnosti, poleg tega pa večja ukrajinska diaspora v tej državi že obstaja.

Država je sprejela tudi zakonodajo, po kateri je Ukrajincem v državi dovoljeno legalno bivanje za 18 mesecev, pospešili pa so tudi registracijske postopke, ki omogočajo dostop do sistema zdravstvenega in socialnega zavarovanja. Družine, ki gostijo ukrajinske begunce, bodo deležne pomoči države v višini 40 zlotov na dan (približno 8 evrov na dan) za vsako osebo, ki jo gostijo.

Druga država po številu beguncev je ravno Madžarska, in sicer ta gosti sedaj že preko 200.000 ukrajinskih beguncev. Madžarska z Ukrajino deli 136 km meje.

Slovaška gosti okoli 166.000 beguncev, od ukrajinskih sosedov po številu sprejemov beguncev sledijo še Rusija s 97.000 begunci, Romunija s 85.000, Moldavija z 82.000, Belorusija pa ima zaenkrat zgolj 765 beguncev.

Zahodnejše države z večjimi težavami pri sprejemanju beguncev


Po ostalih evropskih državah je sedaj razpršenih okoli 260.000 beguncev, a se šetvilo vsak dan povečuje. Slovenija zaenkrat gosti okoli 2500 beguncev, od tega je večina nastanjenih pri sorodnikih in znancih, nekaj pa jih je državo tudi že zapustilo.

Nekatere zahodne države pa imajo pri sprejemanju beguncev velike težave. Ena izmed takih držav je Belgija, ki je pričakovala okrog 200.000 beguncev. Stanje v begunskih centrih je slabo, poleg tega pa je veliko težav tudi s papirologijo. Situacija s sprejemom beguncev je v Belgiji sprožila politične razprave, saj številni zaradi razmer kritizirajo vladajočo politiko.

Tudi ostale zahodne države zaenkrat niso sprejele večjega števila beguncev. Združeno Kraljestvo je tako do sedaj potrdilo zgolj okoli 1000 viz iz Ukrajine, šele od prihodnjega torka pa bodo za vstop v državo zaprosili preko interneta. Tudi britanska vlada je bila deležna kritik zaradi preveč birokracije pri sprejemanju beguncev iz Ukrajine.

KOMENTAR: Jakob Vid Zupančič
Evropskemu parlamentu očitajo dvoličnost
Za časa vojne seveda pride tudi do problema beguncev, ki najbolj obremenijo države, ki mejijo na konfliktno območje. Poljska ima (poleg Rusije in Belorusije) najdaljšo mejo z Ukrajino, poleg tega pa zaradi lingvističnih in kulturnih podobnosti, pa tudi že prisotne diaspore, nosi največje breme begunske krize. Na drugem mestu je Madžarska. A ironično sta ravno ti dve državi v Evropskem parlamentu praktično v istem trenutku na tnalu. Tako obema grozi možnost izgube evropskih sredstev zaradi nespoštovanja načel pravne države. Seveda ne moremo trditi, da je na pravnem področju situacija v teh dveh državah rožnata. Kot pa kaže več opozoril ob vojni v Ukrajini, je po svoje bizarno, da sta Madžarska in Poljska v času, ko gostita največje število ljudi iz Ukrajine, ki meji na Evropsko unijo, deležni take obravnave. Medtem pa zahodne države, kar se tiče sprejema beguncev, capljajo daleč zadaj. Je njihovo obotavljanje pri pomoči skladno z evropskimi vrednotami in nenazadnje vladavino prava? Ni prav odziv EU na vojno v Ukrajini jasno pokazal, da Unija ta tenutek potrebuje enotnost, ne medsebojnih notranjih obračunov? Zanje bo po njenem koncu več kot dovolj časa.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Evropskem parlamentu peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve komunističnih pobojev v Sloveniji. Boste oddali svoj podpis podpore?
  • 09. 12. 2023
Ursula von der Leyen potrjena za spitzenkandidatko, skoraj tretjina delegatov pa ni glasovala. Janša opozarja pred vladavino neizvoljenih
  • 07. 03. 2024
Evropska levica straši pred morebitno bodočo desno Evropo. Ankete kažejo, da se lahko zgodi
  • 30. 12. 2023