Evropski parlament na glas slišal tudi drugo plat zgodbe o RTV in stanju v slovenskih medijih

Uredništvo
vir: posnetek zaslona YT, Nova24TV
POSLUŠAJ ČLANEK
V Evropskem parlamentu se danes na pobudo evropske poslanke Romane Tomc razpravlja o svobodi medijev v EU. Cilj konference je obuditi razpravo o novem predlogu zakonodaje Evropske komisije, aktu o medijih, in jo fizično umestiti v izbrane države, tudi v Slovenijo.

Večinoma je beseda tekla prav o medijskem stanju v Sloveniji. Tokrat pa so na račun prišli tudi novinarji, ki so lahko povedali tudi zgodbo z drugega zornega kota, kot jo je tujina poznala glede na poročanje glavnih slovenskih medijev. Evropski parlament je tako lahko slišal tudi drugo plat zgodbe o RTV.

Udeleženci konference so poleg Tomčeve še predstavnica Evropske komisije Anna Herold, predstavniki Evropskega parlamenta, Margherita Movarelli iz Centra za evropske študije Wilfrieda Martensa in tudi predstavniki slovenskih medijev, Peter Gregorčič, Peter Jančič in Miro Petek.

Podlaga za to razpravo so nova evropska pravila o svobodi medijev, ki jih je Evropska komisija predstavila septembra lani in s katerimi naj bi zagotovili večjo raznolikost in neodvisnost medijev. “Pričakovanja so izjemno visoka, zato je na to temo, kakšna bodo ta nova pravila, bilo že veliko posvetovalnih dogodkov. Večina ta nova pravila pozdravlja, poudarja njihovo pomembnost, a hkrati opozarja na njihovo pomanjkljivo preglednost in izraža pomisleke, kako bo pravzaprav izpeljan prenos iz teorije v prakso,” je v uvodu dejala Tomčeva.



Po različnih splošnih razpravah predstavnikov Evropske komisije, parlamenta in drugih gostujočih je Tomčeva debato prestavila tudi na dogajanje v Sloveniji. “Zadnje in tudi predzadnje poročilo Evropske komisije o vladavini prava pravita, da imamo v Sloveniji velike težave z mediji. Evropska zakonodaja, ki se sedaj sprejema, je iz tega razloga še toliko bolj pomembna. V Sloveniji je v teku poskus popolne politične podreditve RTVS. Mnogi menijo, da je bil glavni namen zakona odstranitev vodstva pri doseganju tega cilja. Način, kako si je vladajoča politika zamislila politizacijo RTVS, je primer tega, kar nova evropska zakonodaja prepoveduje,” je povedala.

Slovenija ima s svobodo medijev resne težave


Predsednik Programskega sveta RTVS Peter Gregorčič je povedal, da je pluralnost družbe predpogoj za uresničevanje vrednot, na katerih temelji EU. “Za zagotavljanje pluralnosti sta ključna dva podsistema: svoboda izobraževanja in svoboda medijev. Z obema ima ali je v preteklosti imela Slovenija resne težave,” je dejal. 

Poudaril je, da je po državnozborskih volitvah lanskega aprila nova oblast očitno ugotovila, da jim sam kot predsednik programskega sveta RS očitno ne ustreza. “Zato so začeli politično kadrovsko čistko, in sicer na način, kot ga v EU zelo dobro poznamo iz podobnih primerov na Madžarskem in Poljskem. Vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba je z zlorabo nujnega postopka vložila novelo zakona o RTVS. Na ta način je ob povsem onemogočeni vsakršni javni razpravi in med poletnimi počitnicami želela odstaviti organe nadzora in upravljanja RTVS in vodstvene kadre zamenjati s sebi lojalnimi. Zakonodajalec je z zlorabo parlamentarne večine sprejel prehodne določbe novele, po katerih so takoj ob njeni uveljavitvi ex lege več kot tri leta pred iztekom mandatne dobe prenehali mandati generalnemu direktorju RTVS in vsem članom programskega in nadzornega sveta in nanjo vezanih odborov,” je svoje stališče predstavil Gregorčič.

Dodal je, da so s predlogom za začasno zadržanje na ustavno sodišče želeli zavarovati institucionalno neodvisnost RTVS. Poudaril je tudi, da je Vera Jourova, ko je obiskala Slovenijo in se sestala tudi z ustavnimi sodniki, slovenski javnosti dala občutek, da je želela vplivati na njihovo mnenje. O spornosti njenega obiska smo na Domovini že podrobno poročali.

"Svetovni mediji so bili s slovenskimi solidarni v laži"


Novinar in nekdanji urednik portala Siol Peter Jančič je v svoji razpravi poudaril, da smo v Sloveniji enkrat že videli, da si je politika želela odstaviti generalnega direktorja RTV. “Priznajmo pa si, da danes vladajoča politika želi odstaviti ne samo generalnega direktorja RTV in Televizije Slovenija, ampak tudi programske svetnike. To pelje lahko le do ene stvari, do odstavitve urednikov. To so v preteklosti tudi že naredili,” je bil jasen. 

Ob tem je dejal tudi, da je bila zadnja odločitev Ustavnega sodišča o začasnem zadržanju izvajanja spornih postopkov velik šok za leve in liberalne stranke, saj so, tako Jančič, prav te nastavile večino ustavnih sodnikov. 

“Svetovni mediji so me v zadnjih letih večkrat razočarali, saj so bili z našimi slovenskimi mainstream mediji solidarni v laži,” pa meni Miro Petek. Opozoril je tudi na hegemonijo različnih medijev v Sloveniji, ki imajo enakega lastnika. “Problem medijskega prostora v Sloveniji je v samem lastništvu in v izigravanju zakonodaje. Oblastna struktura, ki je v Sloveniji na oblasti dve tretjini vsega časa, je dovoljevala takšno stanje v slovenskih medijih,” je svoje videnje medijske problematike opisal Petek.



Iz Bruslja pa je tokrat prišel signal, da bodo pristojni upoštevali tudi stališča, ki so jih predstavili slovenski razpravljavci, in za katerimi v slovenskem političnem prostoru stoji trenutna opozicija. Glede na izkušnje, ki so jih z Evropo delili slovenski razpravljavci, je tako predstavnica kabineta komisarke Jourove, zadolžena za medije, zagotovila, da bo Komisija poslušala tako vlado kot tudi opozicijo. "Na podlagi teh pogovorov bomo sestavili poročilo o pravni državi," je povedala.

Poslanka Tomčeva je dvom v iskreno podporo pluralnosti s strani Evropske komisije in komisarke Jourove sicer že izrazila:

https://twitter.com/RomanaTomc/status/1630946109789962240
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Kitajska milijarda v Afriki pomeni prenovo več kot 1500 kilometrov železnice. Kje se v Sloveniji porabi skoraj pol milijarde za obnovo infrastrukture?
  • 09. 03. 2024
Evropa je v Latinski Ameriki ujeta med geopolitične in okoljske interese
  • 02. 03. 2024
EU odprla vrata Ukrajini, a prej ven poslala Viktorja Orbana
  • 17. 12. 2023