Evropski parlament bi reševal madžarsko demokracijo, a Madžari so z njo zadovoljni

Foto: Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropski parlament je danes znova razpravljal o vladavini Viktorja Orbana na Madžarskem. Tokrat so bili na udaru predvsem njihovi ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa. Debata nima pravnih posledic za Madžarsko, je pa pokazala razdeljenost Evropskega parlamenta glede te teme, prav tako pa tudi neko mero dvojnih standardov.

Nanje so opozorili naši sogovorniki z Madžarske, ki smo jih vprašali po situaciji na Madžarskem in očitki na njen račun.

O tem, da Madžarska nikakor ni edina država, ki hodi po robu, a je zaradi »napačne« ideološke usmerjenosti skupaj s Poljsko edina na dnevnem redu Evropskih birokratov, razmišljamo v komentarju uredništva na koncu članka.

Evropski poslanci so danes razpravljali o izredni zakonodaji na Madžarskem ter njenem učinku na pravno državo in temeljne pravice. V razpravi so lahko sodelovali le poslanci, ki so bili fizično prisotni v dvorani, za razpravo pa so večinoma imeli po eno minuto. Poslanci so se posledično le redko spuščali v podrobnosti in večinoma ostajali pri pavšalnih ocenah.

Premier Orban za pot v Bruselj nima časa, pravosodni ministrici Varga pa parlement ni hotel prisluhniti


V debati je sodelovala tudi podpredsednica Evropske komisije in komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova. Madžarska vlada je v razpravo skušala poslati pravosodno ministrico Judith Varga, a ji udeležbe na razpravi niso omogočili, saj je predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli ocenil, da se zaslišanja lahko udeleži le predsednik vlade osebno.

Predsednik Madžarske vlade Viktor Orban je odgovoril, da ima preveč dela z reševanjem epidemije in ga zato v Bruselj ne bo. Ker razprava prek videokonference ni bila dovoljena nikomur, vabilo pravosodni ministrici pa je parlament zavrnil, madžarska vlada v parlamentu ni imela svojega predstavnika, kar so nekateri poslanci iz vrst levice označili za strahopetnost.

Madžarsko demokracijo bi reševali z pogojevanjem pridobivanja evropskih sredstev in izključitvijo Fidesza iz EPP


Med glavnimi očitki zoper madžarsko vlado je sklep parlamenta, ki je za nedoločen čas vladi podelil izredne pristojnosti vladanja z dekreti mimo parlamenta in zakon, ki prepoveduje objavljanje lažnih novic. V debati je bilo izpostavljeno še omejevanje novinarjev in civilne družbe, še posebej v luči ocene ameriške organizacije Freedom House, da Madžarska ni več demokracija.

Poslanci so Madžarski očitali tudi nesprejetje Istanbulske konvencije, zatiranje spolnih in drugih manjšin, možnost odstopa delodajalcev od delovne zakonodaje in ne financiranje opozicije. Od Evropske komisije so zahtevali pogojevanje financiranja iz Evropskih sredstev s spoštovanjem drugega člena pogodbe o Evropski uniji, ki naj bi ga Madžarska kršila.

Od Evropske ljudske stranke so nekateri poslanci zahtevali izključitev Madžarske vladajoče stranke Fidesz iz svojih vrst.

2. člen Pogodbe o Evropski uniji: "Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških."

Madžarski ukrepi skladni z ustavo in podeljeni z mandatom parlamenta, poslanci opozarjajo na dvoličnost


Na drugi strani so nekateri poslanci stopili v bran Madžarski. Po njihovem prepričanju gre za lov na čarovnice in brezplodne razprave iz ideoloških razlogov, ki so v času epidemije, ko bi se morali spopadati z njenimi posledicami povsem brezplodne.

Opozarjajo, da je izredna pooblastila Madžarski vladi podelil madžarski parlament, ki jih lahko posledično tudi odvzame, izredni ukrepi pa so skladni z Madžarsko ustavo. Poslanci ocenjujejo, da ima vsaka država pravico, da se z epidemijo spopada po svoje. Bistveno večje kršitve ustave in posege v pravice državljanov pa so pripisali Franciji, Italiji, Španiji in Romuniji, ki pa niso na tapeti zaradi svojih ukrepov.

Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova je madžarsko zakonodajo označila za zaskrbljujočo ter napovedala, da bo EU budno spremljala ukrepe na Madžarskem, ter da v kratkem pričakuje konec izrednih pooblastil vlade, glede na ugodno stanje na področju epidemije. Kljub vsemu meni, da zaenkrat še ni razlogov, da bi proti Madžarski sprožali kakšne kazenske postopke.

Policija obravnavala dve osebi zaradi lažnih novic


Madžarska vlada je omejila dostop novinarjev do poslancev in vladnih uradnikov na točno določene prostore v parlamentu, zaradi česar se nekateri novinarji pritožujejo, da je dostop do politikov omejen. Gre sicer za ukrepe zoper širjenje koronavirusne bolezni.

V sklop ukrepov za obvladovanje pandemije spada tudi zakon, ki kaznuje objavljanje lažnih informacij o epidemiji. Do zdaj je bilo po tem zakonu sproženih 83 postopkov, policija pa je obravnavala dve osebi zaradi razširjanja lažnih informacij po spletu, pri čemer še ni nikogar zadržala ali vložila postopka pred sodišče.

Eden izmed obravnavanih s strani policije opozicijski aktivist Csóka-Szűcs János, ki je delil objavo opozicijskega poslanca o tem, da vlada zavaja s številkami obolelih, da ima Madžarska najstrožje omejevalne ukrepe v Evropi in da vlada ne bi smela pošiljati v domačo oskrbo kronično bolnih ljudi, čemur je Csóka-Szűcs dodal še podatek, da naj bi bilo zaradi tega praznih 1170 postelj v mestu Gyula.

Drugi primer naj bi Viktorja Orbana označeval za tirana. Za kaj točno je šlo v teh primerih pa ni bilo mogoče ugotoviti, saj so bile objave s socialnih omrežij odstranjene.

Madžari podpirajo svojo vlado in pozdravljajo uspehe v boju s COVID 19


Da gre za osamljena primera potrjujejo tudi trije Madžari, s katerimi smo stopili v stik. Kot pravi Laszlo, državni uradnik, zakon zgolj preprečuje ustvarjanje histerije okoli epidemije z širjenjem lažnih informacij. Kaznivo je tako zgolj namerno širjenje lažnih podatkov, še vedno pa vsakdo lahko izraža svoje mnenje. Tudi opozicija lahko napiše karkoli želi.

Tamas, pravnik, ocenjuje, da je v primeru aretacij policija presegla svoja pooblastila, vendar je tožilec takoj ocenil, da gre za objavo mnenja in ne lažnih informacij, zaradi česar sta bila oba primera nemudoma izpuščena. Da gre za osameljena primera potrjuje tudi z dejstvom, da so identično objavo v posmeh vladi objavljali tudi drugi uporabniki socialnih omrežij, vendar niso čutili nikakršnih posledic. Kritika vlade pa je tako povsem možna. Ocenjuje celo, da vlada v medije posega celo manj kot pred desetimi leti.

Andrea, univerzitetna profesorica, ocenjuje, da gre zgolj za prepoved širjenja lažnih novic, kar v luči preprečevanja epidemije, v čemer je bila Madžarska uspešna, ljudje podpirajo. Prav tako na Madžarskem vladnih omejevalnih ukrepov zoper epidemijo nihče ne problematizira kot pretirane, celo opozicija se z njimi pretežno strinja. Sama ocenjuje, da evropske politike žuli uspešnost in priljubljenost konzervativnega voditelja, zato njegove ponovitve mandatov označujejo kot avtokratske.

V boju s COVID 19 Madžarska med najuspešnejšimi državami v Evropi


Madžarska se je z epidemijo sicer uspešno spopadla. Na Madžarskem se je s koronavirusom okužilo 3.380 ljudi, kar pomeni približno 350 na milijon prebivalcev. V Sloveniji je ta številka dvakrat višja, v Združenem Kraljestvu pa desetkrat višja. Za COVID 19 je umrlo 436 Madžarov, na milijon približno 45, kar je malo manj kot v Sloveniji, kjer je na milijon prebivalcev umrlo 50 ljudi, v Združenem kraljestvu denimo 489.

KOMENTAR: Peter Merše
Madžarska hodi po robu, a ni edina, kritika je posledica konzervativne umerjenosti vlade
Ko vlada sprejme izredne ukrepe brez roka vladanja in uvede zakon, ki prepoveduje objavo lažnih novic je prav, da zastrižemo z ušesi. Da Madžarska vlada tokrat, kot tudi že kdaj prej, hodi po robu demokratičnih načel, je jasno. Bistveno bolje bi bilo, če bi omejili trajanje izrednih razmer in jih sproti podaljševali. Tudi brez zakona o lažnih novicah bi verjetno epidemijo obvladali uspešno, brez dodatnega mahanja z rdečo cunjo pred levo-usmerjenimi evrokrati. Da gre za dvoličnost, so danes opozorili nekateri evropski poslanci. Podobno kot na Madžarsko, bi lahko debato v Evropskem parlamentu izvedli tudi glede Italije, Španije, Francije in še katere države, kjer so bili ukrepi vlade v marsičem podobni. Ne dogaja se prvič, da »stare« članice Unije rade precejajo komarje v vzhodnih članicah in spregledajo kamele na zahodu, še posebej če iver najdejo v očesu konservativne vlade, bruna pa pri vladah leve usmeritve. Večina poslancev je tako denimo Madžarski očitala zavrnitev Istambulske konvencije, ki prek tematike preprečevanja nasilja nad ženskami v ureditev držav prinaša teorijo spola in »družbeni spol«. Evropski poslanci so imeli polna usta boja za pravice Madžarskih državljanov, ki pa na volitvah Orbanovo vlado množično podpirajo, medtem, ko je bilo opozorila na realne madžarske probleme slišati iz ust le redkih. Tako na Madžarskem ne gre za cenzuro medijev, temveč za dejstvo, da lastniki, naklonjeni Orbanu, obvladujejo velik tržni delež, kar je za demokracijo sicer problem, kot vidimo tudi v Sloveniji, ni pa enako cenzuri. Z istim očitkom bi se lahko Evropski parlament spravil tudi nad Slovenijo in še mnoge druge evropske države. Motiv za mednarodnim pogromom nad madžarsko vlado gre tako iskati drugje. V njenem zavračanju ilegalnih migracij, LGBT ideologije, narodnim in družinskim politikam, ki že dajejo sadove. Iz Orbana tako delajo vzorčni primer, ki pa, dokler ne uspejo na ubogljivost do Bruslja vezati Evropskih sredstev, verjetno ne bo učinkovit.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30