Evropski izzivi 2022: Dilema okrog obveznega cepljenja proti covidu, ruski problem, klimatska kriza

Foto: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Leto 2021 je bilo leto tihih sprememb. Morda so nas pandemija Covid-19 in domači izzivi, ki so ji sledili, oslepili pred vsemi drugimi stvarmi, ki so se zgodile v sedaj že prejšnjem letu. A tudi če nismo opazili sprememb, so se te res zgodile. Od novega predsednika ZDA Joe Bidna do ključnega odhoda nemške kanclerke Angele Merkel. Sicer smo vsi ob takratnih spremembah to videli, a morda nismo popolnoma razumeli, kaj ti politični dogodki pomenijo za svet, Evropo in ne nazadnje tudi za Slovenijo.

Pomembno je, da ne pozabimo, da ne glede na to, kako dobra ali slaba je kakršnakoli slovenska vlada, je usoda našega naroda v rokah globaliziranega sveta. Zato je nujno, da se, četudi nas to še tako dolgočasi, informiramo in zanimamo za zadeve evropskega in svetovnega pomena. Namen tega prispevka je dati vpogled v dinamike in izzive, ki nas čakajo v novem letu.

Leto 2022 bo še vedno zaznamoval Covid-19


Konec leta 1942 je po nemškem porazu pri Stalingradu in izkrcanju ameriških sil v Severni Afriki takratni britanski premier Winston Churchill izjavil: "To še ne pomeni konca. To niti ne pomeni začetek konca. Ampak morda to pomeni šele konec začetka (vojne)." Danes lahko rečemo nekaj podobnega o epidemiji Covid-19. Čeprav je mnogo analitikov izrazilo upanje, da se bo že lansko leto epidemija končala, a se to potem ni zgodilo. Na žalost je konec epidemije še daleč.

Po začetnem upanju, ki so ga gojili številni svetovni voditelji, da bodo cepiva ustavila oziroma vsaj omejila epidemijo, se je Zahodni svet znašel v težki situaciji, tudi zaradi covid-skeptikov. Kljub temu, da je cepivo sedaj povsod dostopno, se je čisto vsaka evropska država soočila s politično in družbeno opozicijo znanosti. Zaradi političnih mahinacij in pomanjkanja zaupanja v družbo, se bo Evropa v letu 2022 odločala o obveznem cepljenju. Več evropskih držav se že pomika v to smer, med njimi Avstrija, Nemčija in druge, morda tudi Slovenija. Poleg tega je predsednica Evropske komisije napovedala svoj nastop pred voditelji EU prav o tej zadevi.

Evropa brez kraljice


Obvezno cepljenje bo le ena od evropskih razprav, ki bo pokazala nova razmerja moči v Evropi po odhodu Angele Merkel. Prvič po 16 letih bo EU brez de facto voditeljice, čeprav se zastavlja vprašanje, kako dolgo bo tako stanje ostalo. S koncem slovenskega predsedovanja Svetu EU je naloge predsedujoče države prevzela Francija, kar je odlična priložnost za francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da se postavi na čelo EU. Med drugim lahko računa na podporo sredozemskih držav, še posebej Italije in njenega premierja Maria Draghija, s katerim je Macron nedavno podpisal novo pogodbo, ki močno spominja na tisto, ki jo je Francija v preteklosti že podpisala z Nemčijo

Nedvomno mu novi nemški kancler Olaf Scholz ne bo kar tako prepustil bruseljskega prestola, čeprav se bo moral veliko več ukvarjati s domačimi težavami, saj bo moral previdno voditi Nemčijo s svojo premierno tri-strankarsko koalicijo. Macron tudi ne bo imel povsem mirnega morja, saj bo moral aprila najprej zmagati na domačih predsedniških volitvah.
V prejšnjem letu se je Rusija pripravljala za letošnje diplomatske in morda tudi vojaške ofenzive, zato bosta verjetno največji izziv, s katerim se bo Evropa ukvarjala v letu 2022, predstavljala prav Rusija in Putin.

Ruski problem


Ključni del Macronove strategije za ponovno izvolitev je njegova stava na evropske reforme, še posebej na področju skupne evropske strateške obrambe. Pri tem ima tudi nekaj sreče, saj je Evropa pod vedno večjim pritiskom Rusije, ki je prav v letu 2021 ponovno začela resno groziti Vzhodni Evropi.

Brez dvoma je prav ruski predsednik Vladimir Putin pomagal, če ne celo koordiniral migracijsko krizo na poljsko-beloruski meji. Poleg tega grozi z napadom na Ukrajino in v istem času umetno viša cene svojega (ruskega) plina. V prejšnjem letu se je Rusija pripravljala za letošnje diplomatske in morda tudi vojaške ofenzive, zato bosta verjetno največji izziv, s katerim se bo Evropa ukvarjala v letu 2022, predstavljala prav Rusija in Putin.

Putin bo ohranjal napetost do konca zime, saj bo Evropa do takrat odvisna od ruskega plina, ukrajinska zemlja pa bo ostala dovolj ledena in trdna za ruske tanke in oklepnike. A četudi Rusija ne bo izsilila geopolitičnih sprememb na vzhodni meji Evrope, bo ostala evropski problem, dokler ne bodo vse države zahodno od Rusije članice NATO in EU. V to smer se tudi nagiba Finska, ki je do sedaj puščala odprto možnost pridružitve Severno atlantskemu zavezništvu v primeru nadaljevanja ruske agresije.

Klimatska kriza


Evropa bo tudi imela ruski problem, dokler ne bo dosegla energetske neodvisnosti. Energetika bo v sklopu klimatskih vprašanj eden ključnih debatnih točk evropskih razprav v letošnjem letu. Evropska komisija je že pripravila dokument, ki bi investicije tako v plin kot jedrsko energijo umestil v zelene investicije, ki jih Evropska komisija sofinancira preko skupnega zadolževanja. Vprašanja digitalizacije, prehoda v zeleno ekonomijo, in evropske socialne integracije bodo zapolnila hodnike in konferenčne dvorane v Bruslju.

Vsi ti izzivi, dogodki, itd. bodo nedvomno vplivali na Slovenijo, še posebej, ker se pripravljamo na državnozborske volitve. Zato bi morda bilo pomembno, da se namesto vprašanj o tem, kdo bo šel oz. ne bo šel s kom v vladno koalicijo, osredotočimo na evropske izzive, ki bodo veliko bolj vplivali na našo družbo kot pa ime naslednjega slovenskega premierja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike