Evropski cepilni kaos

Medtem ko se v Sloveniji prepiramo o odprtju šol, na evropski ravni poteka bitka o cepivu, ki nas bo končno rešil pandemije covid-19. Do sedaj naj bi že več kot 10 milijonov Britancev prejelo vsaj prvo dozo cepiva. Kljub Brexitu je otoškemu kraljestvu uspelo izpeljati najboljšo cepivno kampanjo na svetu.



Na drugi strani Rokavskega preliva je situacija popolnoma drugačna. Cepljenje poteka veliko bolj počasi in dostava cepiva je postala glavna tema evropskih političnih igr. Podjetje AstraZeneca se je v teh igrah izkazalo kot spreten pogajalec, medtem ko je Evropska komisija izpadla kot naivna igralka. Še preden je nespretno pokazala zobe, jih je že umaknila.

 Nas bo Sputnik V res rešil?

Del članic EU vidi rešitev v ruskem cepivu Sputnik V, ki je bil pred kratkim prijavljen na preizkus pri Evropski agenciji za zdravila (EMA). A za ruskim cepivom se skriva kar nekaj problemov. Res je, da je nova različica ruskega cepiva zelo uspešna, poleg tega pa tudi cenejša in manj zahtevna za hranitev. Vendar pa bi nabava ruskega cepiva pomenila tudi simbolen poraz, ki bi si ga Evropska unija s političnega vidika trenutno težko privoščila. Poleg tega bi množičen nakup ruskega cepiva tudi verjetno dvignil njegovo ceno, saj bi se povečalo njegovo povpraševanje. Povsem logično je tudi, da bo Rusija zahtevala nekaj v zameno ali pa bo vsaj pogojevala dostavo cepiva s svojimi zahtevami. Taka situacija bi bila zelo podobna turški uporabi migrantov kot pritisk na EU.

Do sedaj je med članicami EU cepivo Sputnik V. naročila le Madžarska.  Glede na pritisk nemške politične elite, ki v Evropski komisiji vidi grešnega kozla, je verjetno, da bo tudi Nemčija kmalu naročila rusko cepivo. V ta namen je nemška kanclerka Angela Merkel že poklicala ruskega predsednika Vladimirja Putina. Njen načrt naj bi bil, da bi začeli rusko cepivo proizvajati tudi v Nemčiji.

EU pokazala zobe AstraZeneci in Združenemu kraljestvu

Razlog za povpraševanje po ruskem cepivu izhaja tudi iz debakla, ki je nastal v dogovarjanju med podjetjem AstraZeneca in Evropsko komisijo. Ko se je lanske jeseni začelo govoriti o razvoju cepiva in njegovi prodaji, se je Evropska komisija pravilno odločila za koordiniran pristop Evropske unije, ki bi olajšal dostavo cepiva do članic. Eden od ključnih proizvajalcev cepiva je bilo takrat že znano podjetje AstraZeneca, s katerim je Evropska komisija podpisala dogovor o nabavi cepiva. Najprej se je dostava cepiva pričela bolj ali manj uspešno, potem pa je na začetku letošnjega leta AstraZeneca objavila svojo izjavo za javnost, v katerem je pojasnila upočasnitev dostave cepiva.

Potem se je izkazalo, da je podjetje AstraZeneca prednostno dostavljalo cepivo Združenemu kraljestvu na račun Evropske unije. Sicer je Evropska komisija poskusila rešiti situacijo z dodatnimi sestanki z AstraZeneco, ki pa se je izogibala dialogu. Evropska komisija je nato zagrozila, da bo dostavo cepiva do Združenega kraljestva blokirala, saj proizvodnja AstraZenecinega cepiva fizično poteka na ozemlju EU.

Ta grožnja je povzročila val kritik s strani medijev in vlad predvsem iz anglosaškega sveta, zaradi česar se je morala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen opravičiti. Kljub temu se zdi, da je grožnja Komisije delno uspela. Nove dostave cepiva AstraZeneca bodo prišle v Nemčijo, Francijo, Portugalsko, Irsko, in Španijo v naslednjih dneh.

Prav tako so prišle v Slovenijo, kjer bomo z AstraZeneo cepivom začeli cepiti ta teden.

Zahod se more izkazati

Čeprav je sedaj luč na koncu tunela že vidna, ne smemo pozabiti napak, ki so prišle na dan med epidemiološko krizo. Zahod, še posebej Evropa, se je velikokrat prepirala, bodisi o skupni finančni pomoči EU bodisi o zdravstveni pomoči EU posameznim članicam, pa tudi drugim državam, zlasti izven Evrope. Veliko geopolitičnih analitikov opozarja tudi, da je Evropa v trenutni situaciji pozabila na druge.

Medtem, ko so se evropske države prepirale, so avtokratske sosede bolj ali manj uspešno obvladale virus, oziroma so vsaj delale vtis, da so obvladale situacijo in da skrbijo tudi za ostali svet. A bolj pomembno je, kdo to opazuje. Afriške države se vedno bolj oddaljujejo od Zahoda in gledajo proti Vzhodu, še posebej Kitajski.

Če želi Zahod preprečiti kitajsko dominacijo, bo moral več pozornosti nameniti afriškim državam, na katere smo med to epidemijo skoraj popolnoma pozabili. V zvezi s tem velja omeniti, da je EU že dvakrat odložila vrh z afriškimi državami.

Prvi pogled na rezultate, ki kažejo, da cepivo AZ ne zaščiti proti varianti B.1.351 (južnoafriška). Obstaja sicer možnost, da prepreči težjo bolezen ampak za to (še) ni podatkov, ker je bila testirana populacija majhna in mlada. Vsekakor je nujna izboljšava ali kombinacija. https://t.co/yajHljr0PB

— Roman Jerala (@rjerala) February 7, 2021