Evropske izkušnje z zasebnim šolstvom: kjer ga financira država, so družbene razlike najmanjše
POSLUŠAJ ČLANEK
V včerajšnji parlamentarni razpravi so poslanci levega političnega pola odklonilno stališče do državne finančne podpore zasebnemu šolstvu utemeljevali s trditvami, da vodi v elitizem, družbeno neenakost in razkroj javnega šolskega sistema.
A resne mednarodne študije, kot je študija o zasebnem šolstvu v Evropski uniji izobraževalne mreže Eurydice, izpodbijajo pavšalna in z ideološkimi predsodki prežeta stališča poslancev šestih koalicijskih strank.
Med starimi evropskimi demokracijami prav tiste, v katerih je zasebno šolstvo zelo razvejano, hkrati pa enakopravno financirano z državnih sredstev, po Ginijevem koeficientu sodijo med družbe z najnižjo dohodkovno neenakostjo. Slednje pa ne velja za države z modelom močnega, od države finančno samostojnega zasebnega šolstva.
Tri države z največjo družbeno neenakostjo v Evropi pa imajo hkrati, ob Sloveniji, tudi najnižji delež zasebnega šolstva na stari celini.
"Nočem odliva otrok, najprej otrok premožnejših staršev, in nočem elitizacije, niti ne maram je," so besede premiera Marjana Šarca iz včerajšnje parlamentarne razprave ob predlogu ustavne obtožbe predsednika vlade zaradi nespoštovanja Ustavne odločbe o financiranju javno veljavnega programa v zasebnih šolah.
"Ali si res želimo, da starši otrok, ki mislijo, da so boljši in več vredni, doplačujejo šolo, medtem ko drugi, ki tega denarja nimajo, niso deležni iste kvalitete izobraževanja?" je po istem kopitu svarila poslanka SAB Maša Kociper.
A tako premier Šarec kot koalicijska poslanka sta, tako po logiki stvari, kot po rezultatih mednarodnih raziskav, zašla v kontradikcijo. Podatki namreč kažejo, da ravno državno financiranje programov zasebnih šol zmanjšuje dohodkovno družbeno razslojenost in učencem ponuja enake možnosti, ob seveda bogatejši izbiri glede izobraževalnih konceptov, ki so državljanom na voljo in kar je na Zahodu vrednota, ne pa nekaj negativnega.
In kakšno realnost kažejo številke in izkušnje iz tujine? Na lestvici dohodkovne neenakosti (Ginijev koeficient), ki jo je za leto 2016 pripravil Eurostat, se Slovenija res nahaja pri vrhu lestvice, kar pomeni, da je stopnja dohodkovne neenakosti ena izmed najnižjih v Evropi.
Vrh lestvice namreč iz očitnih razlogov krojijo bivše socialistične države. Od zahodnih demokracij brez komunistične izkušnje pa se, ob Finski, kot dohodkovno najmanj neenaki pojavita Belgija in Nizozemska.
Zanimivo pri tem je, da imata prav Belgija in Nizozemska največji delež zasebnih osnovnih šol, ki so skoraj v celoti financirane iz javnih sredstev.
Po podatkih raziskave Euryidice je na Nizozemskem več kot 70 %, v Belgiji pa več kot 60 % zasebnih šol. Skoraj vse zasebne šole na Nizozemskem in v Belgiji pa so, enakopravno kot državne, financirane z javnim denarjem.
Na spletni strani nizozemske vlade lahko preberemo, da so tako javne kot zasebne šole deležne vladnega financiranja, če izpolnjujejo določene kriterije glede števila učencev in učnih obveznosti. Financiranje zasebnih šol, ki imajo drugačne pedagoške pristope ali pa so jih ustanovili zasebniki (predvsem gre v tem primeru za protestantske, katoliške, judovske in muslimanske šole), izhaja iz nizozemske ustave, ki državi nalaga, da pod določenimi pogoji financira tako zasebne kot javne šole.
Na Nizozemskem gre za podobno ureditev, kot bi jo imeli v Sloveniji, če bi država zasebnim osnovnim šolam z javno veljavnim programom tega 100% financirala.
Na drugi strani lestvice dohodkovne neenakosti najdemo Bolgarijo, Litvo in Romunijo. Delež zasebnega šolstva je pri njih, tako kot v Sloveniji, pod 2%, pa zato niso nič manj razslojene.
Zasebne šole, ki so v celoti prepuščene financiranju zasebnikov, imajo v Evropi v Grčiji in Angliji. V obeh državah je takih šol približno 10%, na lestvici neenakosti pa je Anglija na sredini, Grčija pa na zgornji polovici, kjer je dohodkovna neenakost višja.
Zaključimo lahko torej, da v celoti javno šolstvo, kot ga poznata npr. Bolgarija in Romunija, ne prinaša nujno nizke dohodkovne neenakosti in da velik del zasebnih šol, ki se financirajo iz javnih sredstev, ne pomeni večjega razslojevanja v družbi (Belgija in Nizozemska).
Do razslojevanja pa pride, če so zasebne šole na voljo le tistim, ki zanje lahko plačajo (Anglija in Grčija).
A resne mednarodne študije, kot je študija o zasebnem šolstvu v Evropski uniji izobraževalne mreže Eurydice, izpodbijajo pavšalna in z ideološkimi predsodki prežeta stališča poslancev šestih koalicijskih strank.
Med starimi evropskimi demokracijami prav tiste, v katerih je zasebno šolstvo zelo razvejano, hkrati pa enakopravno financirano z državnih sredstev, po Ginijevem koeficientu sodijo med družbe z najnižjo dohodkovno neenakostjo. Slednje pa ne velja za države z modelom močnega, od države finančno samostojnega zasebnega šolstva.
Tri države z največjo družbeno neenakostjo v Evropi pa imajo hkrati, ob Sloveniji, tudi najnižji delež zasebnega šolstva na stari celini.
"Nočem odliva otrok, najprej otrok premožnejših staršev, in nočem elitizacije, niti ne maram je," so besede premiera Marjana Šarca iz včerajšnje parlamentarne razprave ob predlogu ustavne obtožbe predsednika vlade zaradi nespoštovanja Ustavne odločbe o financiranju javno veljavnega programa v zasebnih šolah.
"Ali si res želimo, da starši otrok, ki mislijo, da so boljši in več vredni, doplačujejo šolo, medtem ko drugi, ki tega denarja nimajo, niso deležni iste kvalitete izobraževanja?" je po istem kopitu svarila poslanka SAB Maša Kociper.
A tako premier Šarec kot koalicijska poslanka sta, tako po logiki stvari, kot po rezultatih mednarodnih raziskav, zašla v kontradikcijo. Podatki namreč kažejo, da ravno državno financiranje programov zasebnih šol zmanjšuje dohodkovno družbeno razslojenost in učencem ponuja enake možnosti, ob seveda bogatejši izbiri glede izobraževalnih konceptov, ki so državljanom na voljo in kar je na Zahodu vrednota, ne pa nekaj negativnega.
"Še naprej si bomo - upam, da z ostalimi člani koalicije - prizadevali za takšno socialno državo, kjer bodo imeli naši otroci ne glede na to pri kom in s kakšnim statusom se rodijo enake možnosti za izobraževanje, vsaj v osnovni šoli," je še povedala Maša Kociper. Ironično pa bi ravno 100 % financiranje zasebnih šol, ki izvajajo javno veljaven program, omogočilo, da se v zasebne šole lahko vpišejo vsi otroci, ne le tisti, katerih starši si to lahko finančno privoščijo.
Zasebne šole - rušiteljice enakosti v družbi?
In kakšno realnost kažejo številke in izkušnje iz tujine? Na lestvici dohodkovne neenakosti (Ginijev koeficient), ki jo je za leto 2016 pripravil Eurostat, se Slovenija res nahaja pri vrhu lestvice, kar pomeni, da je stopnja dohodkovne neenakosti ena izmed najnižjih v Evropi.
Vrh lestvice namreč iz očitnih razlogov krojijo bivše socialistične države. Od zahodnih demokracij brez komunistične izkušnje pa se, ob Finski, kot dohodkovno najmanj neenaki pojavita Belgija in Nizozemska.
Zanimivo pri tem je, da imata prav Belgija in Nizozemska največji delež zasebnih osnovnih šol, ki so skoraj v celoti financirane iz javnih sredstev.
Več državno financiranega zasebnega šolstva, bolj obogatena družba in manj neenakosti
Po podatkih raziskave Euryidice je na Nizozemskem več kot 70 %, v Belgiji pa več kot 60 % zasebnih šol. Skoraj vse zasebne šole na Nizozemskem in v Belgiji pa so, enakopravno kot državne, financirane z javnim denarjem.
Na spletni strani nizozemske vlade lahko preberemo, da so tako javne kot zasebne šole deležne vladnega financiranja, če izpolnjujejo določene kriterije glede števila učencev in učnih obveznosti. Financiranje zasebnih šol, ki imajo drugačne pedagoške pristope ali pa so jih ustanovili zasebniki (predvsem gre v tem primeru za protestantske, katoliške, judovske in muslimanske šole), izhaja iz nizozemske ustave, ki državi nalaga, da pod določenimi pogoji financira tako zasebne kot javne šole.
Na Nizozemskem gre za podobno ureditev, kot bi jo imeli v Sloveniji, če bi država zasebnim osnovnim šolam z javno veljavnim programom tega 100% financirala.
Države z najmanj zasebnega šolstva v Evropi imajo največjo družbeno razslojenost
Na drugi strani lestvice dohodkovne neenakosti najdemo Bolgarijo, Litvo in Romunijo. Delež zasebnega šolstva je pri njih, tako kot v Sloveniji, pod 2%, pa zato niso nič manj razslojene.
Zasebne šole, ki so v celoti prepuščene financiranju zasebnikov, imajo v Evropi v Grčiji in Angliji. V obeh državah je takih šol približno 10%, na lestvici neenakosti pa je Anglija na sredini, Grčija pa na zgornji polovici, kjer je dohodkovna neenakost višja.
Zaključimo lahko torej, da v celoti javno šolstvo, kot ga poznata npr. Bolgarija in Romunija, ne prinaša nujno nizke dohodkovne neenakosti in da velik del zasebnih šol, ki se financirajo iz javnih sredstev, ne pomeni večjega razslojevanja v družbi (Belgija in Nizozemska).
Do razslojevanja pa pride, če so zasebne šole na voljo le tistim, ki zanje lahko plačajo (Anglija in Grčija).
Vabimo vas k sodelovanju v anonimni anketi o zadovoljstvu z vašim srednješolskim izobraževanjem:
V kontekstu razprav o državnem in zasebnem šolstvu, bližajočih se informativnih dni in tudi odprte razprave okrog katoliških gimnazij, vse, ki ste srednješolsko izobraževanje že končali, oziroma ga opravljate zdaj, vabimo k izpolnitvi spodnje anonimne ankete
Create your own user feedback survey
Rezultate ankete bomo na Domovini predvidoma objavili v drugem delu februarja.
V kontekstu razprav o državnem in zasebnem šolstvu, bližajočih se informativnih dni in tudi odprte razprave okrog katoliških gimnazij, vse, ki ste srednješolsko izobraževanje že končali, oziroma ga opravljate zdaj, vabimo k izpolnitvi spodnje anonimne ankete
Create your own user feedback survey
Rezultate ankete bomo na Domovini predvidoma objavili v drugem delu februarja.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
14 komentarjev
IgorP
Slovenski štor
Napiše se "rusvajs" po štajersko!!!! O bonbončkih in klobasah pa bodo ljudje presodili sami na volitvah!!!!
IgorP
Slovenec kremenit 1. februarja 2019 ob 6:06
En neumen lahko več vpraša, kot devet modrih odgovori.
(ljudska modrost)
Pameten odgovori, neumen molči v svojem nezmožnem argumentiranju!!!
Alojzij Pezdir
Nazadnjaški zasvojenci civilizacijsko pokvarjene leve ideologije, politike in diskriminatornega monopola državnega javnega šolstva nenehoma manipulirajo z zavestno poenostavljeno in popolnoma lažno dilemo med javnim in zasebnim šolstvom, čeravno gre po veljavni odločbi Ustavnega sodišča RS zgolj in samo za splošno pravico vseh otrok, da so deležni obveznega javnega programa devetletke enako brezplačno tako v javnih kot tudi zasebnih šolah.
Protiustavno in nedemokratično diskriminacijo otrok (in staršev), ki so v skladu s temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami ter veljavno ustavo RS izbrali možnost udeležbe pri izvajanju obveznega programa devetletke v zasebnih šolah, trmoglavo, vztrajno in brez popustljivosti dopuščajo in le še utrjujejo v neustavnih in nedemokratičnih okoliščinah poraznega totalitarnega brezpravja vlade dr. Mira Cerarja in Marjana Šarca oz. in vladajoče koalicije samooklicanih levosredinskih in levičarskih vladajočih strank (SD, SMC, Desusa ter po novem tudi LMŠ, SAB in Levice).
V državi, kjer se ne izvršna in ne zakonodajna veja oblasti več let v nasprotju z veljavno ustavo in zakonodajo ter v nasprotju z mednarodnimi pravnimi in demokratičnimi normami ne odzoveta, ne izvršita ter ne uresničita veljavne odločbe ustavnega sodišča, ne moremo govoriti o vladavini prava ter o ustavni republiki.
Jasno je, da zakonodajna in izvršna veja oblasti, ki se tako brezbrižno, politikantsko pristransko, neodgovorno, prezirljivo in zavrženo obnašata do lastne ustave in zakonodaje ter do lastnih najvišjih organov in interpretov sodne veje oblasti z ustavnim sodiščem vred, nimata ustreznega ugleda in potrebnega političnega zaupanja ne med domačimi volivci in davkoplačevalci kot tudi ne v mednarodnem političnem in diplomatskem okolju.
LojzeP
To je že dolgo zgolj politično vprašanje. 300.000 € letno je za državo finančno zanemarljiv znesek. Tistih nekaj zasebnih šol, ki izvajajo javni program pa tudi nima nobenega vpliva na število kritično mislečih posameznikov, ki bi se jih obstoječa oblast morda lahko bala. Skratka, še ena od tém vaši/naši. Je pa zanimivo, kako tisti, ki se najbolj zavzemajo za javno šolstvo, zdravstvo... svoje potomce šolajo v tujini oz. tam koristijo zdravstvene storitve :-).
MEFISTO
Pri butastih Slovencih se tudi lahko gredo tako še bolj butasto demagogijo.
STAJERKA2021
Privatne šole proizvajajo "elitne" učence. Starši, ki niso zadovoljni z javnim šolstvom, pa naj TO PLAČUJEJO, ne samo delno, ampak v CELOTI. Kje pa so te elitne šole? V večjih mestih, do katerim ima dostop samo otrok staršev z "debelo denarnico", tisti otroci, katerih starši nimajo ali pa so jim zaradi oddaljenosti nedosegljive, pa tega modela elite ne morejo obiskovati. Sistem izločevanja!
MEFISTO
To dopovej Šarcu in mu zabičaj, zasebno šolo v vsako vas!
APMMB2
Financiranje zasebnih šol v Sloveniji je prvovrstno ideološko vprašanje. Poleg dveh, treh katoliških osnovnih šol so žrtve ideološkega boja še dve , ali tiri šole, ki nimajo verskega značaja.
Paranoja, ki jo levica uprizarja pri zagotavljanju enakega plačila za eake obvezne program, meji na blaznost.
Boj me spominja na sicer groteskno komedijo Slavomirja Mrožka, ki je pokazal, kakšen absurd je strah komunističnih veljakov, ki sumničijo vsakega in v vsakem, še najbolj neznatnem državljanu vidijo sovražnika.
Takšno stanje izkazuje nemoč vladajoče klike, saj ta ve, da ne ravna prav. Prejšnja, ki počasi odhaja, je prikrivala zločine revolucije in si je s sumnjičavostjo in popolnim nadzrorm ščitila krvavo preteklost. Sedaj, je teh zločincev le še za vzorec in zločincev zato ni potrebno ščititi, pa njihovi nasledniki ščitijo kriimnal s kateri so se povzpeli in obogateli.
Kar tja v en dan ne morejo ščititi kriminala, zato so ohranli ideologijo in se je oklepajo in na ta način ščitijo sebe in svoja krimnalna dejanja.
Povzdigovanje NOB je zavajanje , ki ga začno vcepljati otrokom v vrtcih in nadaljujejo v osnovnih šolah, ter končajo z dokorati na filofaksu, ali FDV.
Vmes pa gromozanska čer, tri katoliške osnovne šole.
Lopovi, ki so okradli državo, vedo, da razumen, verni in pošteni človek ne more nasedati bajkam iz NOB, zato namenoma ustvarjajo fronto, na kateri se bije boj za resnico, hkrati pa pod dežnikom NOB na debelo ropajo državo.
Vsi tajkuni, ki so dodobra izprazni državne banke in oropali podjetja, prisegajo na NOB in se udeležujejo procesij, ki jih z obvezno maškarado partizanske varde organizira mafija, ki vlada Sloveniji. Ta v prvo vrsto postavlja lutke, ki jih ljudstvo voli in te lutke v pompoznih govrih meglijo politično sceno.
Kljub temu, da takšno početje uničuje državo, se ti ideologi ne zavedajo, ali pa nočejo priznati, da so rakava tvorba in da bodo s takšnim početjem prej ali slej uničili državo.
Viri s katerimi so se napajali usihajo, saj jih nemilo uničujejo. Zapravili so banke, zapravili so nekatere molzne krave od Mekatorja, do pivovarn, pa vse do Gorenja.
Vedno manj je možnosti za ropanje, zato se vse bolj polaščajo proračuna. Kolikšna je stiska se je razkrilo z afero na Ministrstvu za klturo, kjer je odletel minister, ker ni mogel dovolj napolniti žepov phlpnih "kulturnikov".
Vseh lumarij je toliko, da bi lahko spisali debele knjige. A, kaj , vse skupaj lahko lepo prikrije deološki boj, ko se progalsijo tri katoliške šole za največji probem finaciranja. 300.000 € je problem, med tem ko dnevno izginjajo mlijoni, letno milijarde, v času od osamosvojitve pa že vsaj 60, če ne več. Vsako peto leto Slovenija izgubi en proračun.
O tem pa se ne govori, ne sme se govoriti. Da pa v Sloveniji ni popolne tišine, se govori o nevarnosti privatnih šol.
IgorP
Spoštovani!
Zakaj zasebno šolo imenovati, če jo financira država, zasebna šola!!! To umetnost razložite!!!
Kaj pa ta zasebna šola ponuja ali ima za obvezno, kar ne financira država????? To me zanima!!!!
MEFISTO
En neumen lahko več vpraša, kot devet modrih odgovori. (ljudska modrost)
slovenc sm
To je predsodek, kot je predsodek nekaterih, da imamo recimo verni oprane možgane. Še enkrat ponavljam. Ne pogovarjamo se o financiranju zasebnih šol ampak o financiranju javnega programa. Saj država financira tudi javno zdravstvo preko zasebnih ambulant. Recimo zobarje in medicino. Ker ali sama ni sposobna ali pa želi videti pri zasebnikih organizacijo, ki je običajno boljša in na ta način napredek prenaša tudi v svoje javne zavode.
Slavec
Šarec je v Švici kar malo cvikal,
da kdo izve za njegov šolski pedigre:
.
“Kaj govorili so, nisem kapiral-
sem le menu malo bolj naštudiral.
Bal sem se le, da pristanem v zosu,
da za popravce zvedo v Davosu.”
MEFISTO
Pri nas, recimo, sploh ni družbenih razlik.
Eni jedo zelje, drugi pa meso, v statističnem povprečju pa vsi segedinar.
AlojzZ
Pojavlja se vprašanje, kaj je bilo preje? Ali velja: "kjer zasebno šolstvo financira država, so razlike najmanjše" ali pa "kjer so najmanjše razlike, tam zasebno šolstvo financira država"?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.