Tudi pri nas se obeta počasno sproščanje omejitev, a morali se bomo navaditi na umivanje, razkuževanje in maske

Uredništvo
4

Embed from Getty Images
Nekatere evropske države, tudi tiste najbolj prizadete, kot sta Italija in Belgija, že napovedujejo rahljanje ukrepov za omejevanje novega koronavirusa. Belgija tako zagon gospodarstvanapoveduje za 4. maj, teden dni kasneje naj bi odprli vse trgovine, 18. maja pa tudi šole. Medtem v Nemčiji napovedujejo odprtje šol po 4. maju. Pristojne tam močno skrbi, da bi lahko prehitro rahljanje ukrepov sprožilo drugi, še hujši val epidemije. Nemško kanclerko smo zato še ta teden slišali reči, da država ni na koncu epidemije, temveč šele na njenem začetku.

Pri nas se v nasprotovanju vladnim ukrepom dogajajo kolesarski protesti in protesti z oken. Čeprav politika počasi napoveduje dodatno sproščanje ukrepov pa hkrati poudarja, da so omejitve druženja in gibanja med občinami nujne, saj se hitro lahko zgodi ponoven izbruh. Od včeraj se je številona novo okuženih sicer zopet podvojilo.

Predsednik vlade Janez Janša je danes na omrežju Twitter napovedal, da bodo nadaljnje sproščanje ukrepov dorekli na naslednjem sestanku delovne skupine v okviru Ministrstva za zdravje, ki bo v sredo. Iz ust posameznih ministrov je slišati, da vlada sproščanje ukrepov načrtuje po posameznih regijah od 4. maja dalje.

“Na tak način bomo v petih letih prekužili celotno prebivalstvo in imeli relativno malo mrtvih”

Da so prepovedi javnega druženja in gibanja med občinami nujne, je danes poudaril tudi novi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek. Kot je dejal, je postopno sproščanje ukrepov nujno, da lahko stroka oceni učinek, ki ga ima sprostitev posameznega ukrepa na zdravstveno sliko v državi. Kljub temu pa vpliv sprostitve ne sme iti čez kapaciteto zdravstva, je še dejal.

Izpostavil je, da morajo ljudje sprejeti umivanje in razkuževanje rok, nošenje maske v javnosti ter pozdravljanje brez rokovanja. “Na tak način bomo v petih letih prekužili celotno prebivalstvo in imeli relativno malo mrtvih,” je dejal.

Kako bodo ukrepe rahljale druge evropske države?

Kot prva država je omejitev prostega gibanja v petek odpravila Češka. V Belgiji, ki jo je kriza nedvomno močno prizadela, bodo šole pričeli odpirati po 18. maju. Takrat bo smelo biti v razredu največ 10 otrok, od katerih bo vsak moral imeti najmanj 4 kvadratne metre prostora. Če bodo izkušnje iz odprtja šol dobre, naj bi po 8. juniju odprli tudi kavarne in restavracije. Od četrtega maja bodo dovoljene nekatere športne aktivnosti na prostem, kot so tenis, atletika, ribolov, vožnja kajaka in golf.

V hudi politični dilemi so ta trenutek na Poljskem. Tam bi morale biti čez 14 dni predsedniške volitve. Pojavljajo se pritiski na vladajočo stranko Zakon in pravičnost, naj se te preložijo za dve leti. Končna odločitev še ni sprejeta.

V še hujših težavah so v Združenem kraljestvu, kjer trenutne omejitve glede socialnega distanciranja za enkrat napovedujejo do konca leta. Veliko žolčnih debat je tudi glede uvedbe telefonske aplikacije, s katero naj bi nadzorovali okužene in njihove stike. Glede na besede svetovalca britanske vlade Neila Fergusona, profesorja na Imperial College London, bodo mladi najverjetneje prvi, ki bodo tam izvzeti iz nekaterih omejitev.

Neomajni pa ostajajo na Švedskem. Zaradi zmernih preventivnih ukrepov vrh epidemije pričakujejo čez dva ali tri tedne. Smrtni davek ostaja visok. Kot argument navajajo, da bo po večinski prekuženosti populacije bolje, vendar jim zlasti nemška stroka, ki je pri zaustavitvi epidemije uspešna, oporeka.

V Nemčiji in Avstriji politično soglasje za odpiranje – strokovnjaki svarijo

Po javnomnenjskih anketah ima trenutna vlada Angele Merkel v trenutnem boju z novim koronavirusom visoko, približno 80% podporo, a pri televiziji ZDF ugotavljajo, da 55 % vprašanih podpira tudi postopno odpravo omejitev.

Tem željam so minuli teden že prisluhnile nekatere zvezne dežele. Vendar v Nemškem inštitutu Robert Koch (RKI) svarijo, da bi pred občutnim sproščanjem število novih primerov moralo upasti na nekaj 100 na dan. Trenutne številke pa znašajo med 2000 in 2500 novih primerov na dnevno. Izpostavljajo tudi, da bi morali pred omilitvijo ukrepov še bolje prepoznavati ljudi tudi z blagimi simptomi.

Podobna svarila je slišati tudi v Avstriji, kjer zdravstveni minister Anschober svari državljane: “Ne zavajajte se s trenutnimi dobrimi številkami.” Skrbi ga predvsem drugi val, ki bi bil “uničujoč” za “zdravje, družbo in gospodarstvo”.

V nasprotju s Švedsko avstrijski strokovnjaki ne želijo staviti na čredno imunost. Rudolf Valenta iz centra za patopsihologijo, infektologijo in imunologijo MedUni Dunaj tako zanika vizije hitre imunosti črede in meni, da je mogoče, da se SARS-CoV-2 vrne vsako leto: “Mogoče je, da imunski odziv ne nudi ustrezne zaščite pred ponovno okužbo. Zato po trenutnem prvem napadu še vedno obstaja grozeč scenarij.

Potrebujemo optimizem

Je slovensko sproščanje zaščitnih ukrepov prepočasno ali prehitro? Primerna kombinacija zaščitnih ukrepov in normalizacije razmer je trenutno politično vprašanje za več milijard evrov. Nihče si ne želi umreti zaradi COVID-19. Vsi pogrešamo normalne medčloveške stike. Ne želimo biti v strahu za svojo službo. A dejstvo je, da imamo opravka z nečim, česar ne poznamo.

Številne vlade že napovedujejo normalizacijo življenja. Tudi slovenska. Težko je živeti v negotovosti ali brezperspektivnem čakanju. Morda bomo. Vsekakor ne smemo biti preveč neučakani. To je namreč tudi čas, da virus bolje spoznamo in se z njim naučimo živeti. Potem nam bo povzročal veliko manj težav.

4 KOMENTARJI

  1. Če lahko delajo zaposleni v zdravstvu, trgovini, policiji itd., kjer so okužbi najbolj izpostavljeni, bi z zadostno zaščito toliko lažje delali tudi v skoraj vseh ostalih panogah. Če bo šlo tako naprej, bomo namesto od virusa, vsi pomrli od lakote. Ljudje se shajajo v ozkih krogih po stanovanjih, in ni ga, ki bi jim to preprečil.

    • Milan Krek, ki ga je svet Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) danes izbral za novega direktorja, je danes spregovoril o svojem pogledu na trenutno stanje epidemije novega koronavirusa v Sloveniji. Krek je kritičen tudi do politike, ki da bi se morala v teh kriznih časih poenotiti v skupnemu cilju preprečiti veliko škodo zaradi koronavirusa.
      Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, kako nevarne so lahko posledice dolgoročnejše izpostavljenosti človeka delcem PM10.
      Pristojni so včeraj potrdili 15 novih okužb s covidom-19, kar je enkrat več kot v četrtek. Milan Krek z NIJZ opozarja, da poskok kaže na to, da ljudje pred veliko nočjo niso upoštevali omejitev. Krek je opozoril, da če ljudje ne bodo več spoštovali omejitev, bomo to čez 14 dni spet videli v podatkih o številu okuženih. Tako kot se na petkovih podatkih vidi, kaj se je dogajalo pred 14 dnevi, ob veliki noči.
      “Najbolj se bojim kresovanj. En sam prvomajski žur lahko pripelje do katastrofe. Dovolj je, da tja pride en okuženi z novim koronavirusom, pa bo bomo v roku 14 dni imeli po 50 novo okuženih dnevno,” je izpostavil. Kresovanja sicer niti niso dovoljena, za kaj takega bi morala vlada umakniti ali spremeniti Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin.
      V zadnjih dneh se množi nezadovoljstvo v javnosti, ker vlada vztraja pri mnogih omejitvah, zelo veliko kritik je na račun tega, da je še naprej prepovedano prehajanje med občinami. Tudi Krek vztraja, da so prepovedi javnega druženja in gibanja med občinami nujne.
      Kot je pojasnil, je postopno sproščanje ukrepov nujno, da lahko stroka oceni učinek, ki ga ima sprostitev posameznega ukrepa na zdravstveno sliko v državi. “Vpliv sprostitve nekega omejevalnega ukrepa ne sme iti čez kapaciteto zdravstva. Sproščati moramo tako, da zdravstva ne preobremenimo,” je pojasnil Krek. “Če želimo, da gre epidemija navzdol, moramo priti pod tako število na novo okuženih, ki bo manjše od enega odstotka vseh okuženih. Nekaj dni nam je to že uspelo, a danes smo spet nad tem odstotkom. Ljudje narobe razumejo,” je opozoril.
      “Ob relativno nizkem številu novih primerov okužbe s covidom-19 na dan bi potrebovali okoli 40 bolniških postelj in 10 intenzivnih postelj dnevno za te bolnike. Če pa se te številke dvignejo, bomo z bolniki z novim koronavirusom zasedli tudi postelje kirurgije in ostalih strok,” je pojasnil Krek in opomnil, da je treba spet zagnati ostale zdravstvene programe. Kot se bo to zgodilo, pa bo v zdravstvu tudi manj kadra za delo s covid-19 bolniki.
      Za Dnevnik na TV Slovenija je nato poudaril, da Slovenija leži v neposredni bližini evropskega Wuhana, v Lombardiji imajo namreč kar približno 13.000 mrtvih. Tudi v Trstu je po besedah Kreka kar 7-krat več okuženih kot v Sloveniji. Virus bo ostal med nami, pravi, zato je pomembno, da se ljudje držijo pravil in spremenijo svoje obnašanje, in to ne samo za ta kratek čas. Ko bomo dosegli dober nivo in bodo sosednje države manj obremenjene, se bodo zadeve tudi nekoliko sprostile. Nočemo izničiti vsega, kar smo do zdaj naredili, pravi Krek.
      Po njegovem prepričanju bo nizko število novih okuženih vplivalo tudi na turizem. Orisal je, da če bo Slovenija imela le po pet novih primerov okužbe na dan, bo to za turizem velika spodbuda, saj se bodo tudi tujci v trenutnih časih raje odločili za državo z zelo nizkim številom okužb.
      Zato bodo morali ljudje sprejeti samozaščitno obnašanje, je opozoril Krek. “Ljudje morajo sprejeti umivanje in razkuževanje rok, nošenje maske v javnosti ter pozdravljanje brez rokovanja. Le če bomo vsi spoštovali zapovedana pravila, bo epidemija ostala obvladljiva. Na tak način bomo v petih letih prekužili celotno prebivalstvo in imeli relativno malo mrtvih,” je pojasnil.
      Kritičen je bil do dela politike. Kot je pojasnil, pričakuje, da bo slovenska politika postala zrela in dojela, da zdaj ni čas za igrice. “Zdaj je treba delati za skupno dobro,” je še opozoril.
      Krek je danes svet Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) izbral za novega direktorja. Soglasje k njegovemu imenovanju mora dati še vlada. Krek je poudaril, da dokler ne bo potrjen, ni smiselno razpravljati o njegovi viziji vodenja NIJZ.

      • “Torej cepivo sploh ne pride v poštev in zakaj ne?” sprašuje uporabnik FB.
        Micka misli, da bi bilo potrebno poklicati Billa Gatesa in nabaviti nepreizkušeno cepivo, ker smrti ali trajno invalidnost zaradi morebitnih stranskih učinkov lahko vsi Slovenci sprejmemo v obzir, ker bomo drugače pet let zaprti v svojih občinah in posledično ostali brez večine delovnih mest. Jaz se ne bojim stranskih učinkov in ne morebitne smrti. Življenje, ki bi ostalo po petih letih ni vredno, da ga živimo. Gremo in tvegajmo! Saj Bill Gates ve kaj dela. Zaupajmo Billu Gatesu in upajmo, da bomo spet svobodni. Vsi gremo! Spodaj je članek o glavni nevarnosti, ki pa ni omembe vredna. https://www.abc.net.au/news/health/2020-04-17/coronavirus-vaccine-ian-frazer/12146616
        Saj nismo Novak Đoković, ki ima toliko denarja, da mu je lahko čisto vseeno, če zasluži še kakšen cent ali nobenega več.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime