Evropska unija: prebujeni velikan

Vir: Pixabay


Še pred tednom dni je kazalo, da bo Evropska unija (EU) medlo in neenotno reagirala na rusko invazijo v Ukrajino in da bo sprejela samo manj boleče sankcije za Putinov režim. Takoj ob začetku vojne se je ta teza potrdila in tako smo ocenili situacijo tudi pri Domovini.

Vendar se je samo dva dneva pozneje zgodil zgodovinski preobrat. Pravzaprav si skoraj nihče ni predstavljal, da se bo evropski velikan prebudil iz dolgoletne letargije, a se je to zgodilo prav to. V manj kot tednu dni se je EU postavila kot globalna velesila, ki vodi mednarodno kampanjo proti Ruski federaciji in njenemu predsedniku Putinu.

Vzroki za takšen preobrat so različni in zgodovinarji bodo verjetno še dolgo razpravljali o tem, kateri je bil najpomembnejši. Najverjetneje so bili odločilni trije elementi: močan ukrajinski odpor, ključna vloga nekaterih evropskih voditeljev, med katerimi je bil tudi naš predsednik vlade, in nenazadnje velikanski pritisk evropske javnosti za evropsko pomoč Ukrajini.

Posledice ruske agresije nad Ukrajino so premešale karte tako v posameznih evropskih državah kakor tudi na evropski ravni. V četrtek, 24. februarja, se je Putin dokončno odločil in začel najhujši vojaški spopad v Evropi po koncu druge svetovne vojne. Če se morda še spomnite, je v četrtek in petek večina Zahodnih držav obsodila Putinov napad, a samo del teh držav je začel aktivno podpirati Ukrajino. Med njimi so se najbolj izkazale višegrajske države (z izjemo Madžarske) in baltski trojček (Estonija, Latvija in Litva). V prvih urah ruskega napada so prav te države odigrale ključno vlogo in prisilile ostale članice EU, da so jim sledile.
V manj kot tednu dni se je EU postavila kot globalna velesila, ki vodi mednarodno kampanjo proti Ruski federaciji in njenemu predsedniku Putinu.

Preobrat na SWIFT


Še preden se je EU dokončno koordinirala in zavzela skupno stališče o nadaljnjih sankcijah za Rusijo, se je morala zgoditi ključna sankcija: izključitev Rusije iz sistema SWIFT. V resnici se je preobrat zgodil prav pri tej sankciji, saj se je v eni noči zgodil domino efekt pri izgradnji podpore predlogu za izključitev Rusije iz sistema SWIFT. Pri tem je imel pomembno vlogo ukrajinski minister za zunanje zadeve Kuleba, ki je ves čas po telefonu prepričeval evropske voditelje.

Na koncu je ostal neopredeljen blok problematičnih držav, ki so ga sestavljale Nemčija, Madžarska, Italija in Ciper. Zadnji dve državi sta se zbali ekonomskih in finančnih posledic te odločitve za njuni gospodarstvi, a sta se relativno hitro premislili in se pridružili ostalim državam. Tako sta na koncu ostala na planem le še Olaf Scholz in Viktor Orban.

POMAGAJMO UKRAJINI - zastava za dober namen



Sodelujte v humanitarni akciji za pomoč Ukrajini!

Z nakupom ukrajinske zastave v spletni trgovini zavoda Iskreni lahko prispevate svoj delež za pomoč napadeni Ukrajini. Celoten dobiček od prodanih zastav bo zavod podaril pomoči potrebnim Ukrajincem.

Zastavo lahko kupite na tej povezavi.



Mednarodni pritisk, še posebej z Zahoda (Velika Britanija, ZDA, Francija itd.), se je osredotočil na Nemčijo in tudi znotraj Nemčije se je oblikoval ogromen pritisk politične javnosti na kanclerja. Koalicijski partnerici vodilnih socialdemokratov, Zeleni in FDP, sta začeli govoriti o možnosti sankcij SWIFT, medtem ko so mladinske organizacije vseh zmernih nemških strank organizirale skupen protest. Medtem se je znotraj Višegrada izoblikoval velik pritisk na Orbana, ki je na koncu po pogovoru s poljskim kolegom Morawieckim popustil in se končno odločil za podporo predlogu za izključitev Ruske federacije iz sistema SWIFT.

Po sprejemu skupnih ostrejših sankcij med zadnjim koncem tedna, vključno s sprejetjem zgodovinske odločitve v nedeljo zvečer o posredovanju pomoči v obliki orožja v vrednosti 450 milijonov EUR skozi nedavno sprejet Evropski mirovni instrument (EPF), se je v EU izkristalizirala soglasna in močna podpora Ukrajini. Evropske inštitucije so pri tem tudi odigrale svojo vlogo, saj so sicer že od začetka podpirale ostrejše ukrepe, a so šele s tem preobratom dokončno dobile zeleno luč.

V naslednjih dneh je sledila prava tekma pri sprejemu nacionalnih sankcij. Slovenija se je med drugim izkazala kot ena prvih držav, ki je zaprla zračni prostor za ruska letala. Na Češkem in Slovaškem so prepovedali podporo Ruske invazije, medtem ko so druge države prepovedale ruske propagandne medije (Sputnik in RT), kar je bilo ravno danes (2. marca) potrjeno na ravni celotne EU. Istočasno so članice EU zvišale dvostransko finančno in vojaško pomoč, čeprav je najbolj odmeval dokončni nemški preobrat, ko se je na koncu Nemčija odločila tudi za posredovanje pomoči Ukrajini z orožjem.
V le treh dneh je Putin končal Ostpolitik in prisilil Nemčijo v proaktivno zunanjo in obrambno politiko

Konec desetletja nemške Ostpolitik


Odkar je Nemčija leta 1969 izvolila berlinskega župana Willya Brandta na kanclersko mesto, se je nemška zunanja politika osredotočala na diplomacijo, dialog in povezovanje s takrat komunistično Vzhodno Evropo. Brez dvoma je ta politika v svojem času imela svoj smisel in je odigrala pomembno vlogo pri koncu hladne vojne. Potem je Ostpolitik slabo preživela konec Sovjetske zveze. Čeprav je šla tudi v 90. letih v korak s časom pri sodelovanju z novo Rusijo, se je že takrat pri določenih zadevah pokazala kot pomanjkljiva. Dokončna preobrazba Ostpolitik v nesposobno zunanjo politiko se je zgodila v času vladanja kanclerja Schroederja in kanclerke Merklove, kar se je najbolj videlo pri izgradnji Severnega toka 2. Kljub temu, da je Putin postajal vedno bolj avtoritaren in agresiven, kar je pokazal z napadom na Gruzijo in nato aneksijo Krima leta 2014, se nemška vzhodna zunanja politika bistveno ni spremenila.

Zato je govor Scholza v Bundestagu v nedeljo, 27. februarja, dopoldan, v katerem je napovedal izredni finančni vložek v višini 100 milijard evrov v nemški obrambni proračun, tako šokiral nemško javnost. S tako veliko vsoto sredstev bo odslej Nemčija ne samo spoštovala zavezo o financiranju obrambnih sredstev v višini 2 % BDP, ki ga določa zavezništvo NATO, ampak bo tudi konkretno revitalizirala in pospešila razvoj nemške vojske. Kratko povedano, v le treh dneh je Putin končal Ostpolitik in prisilil Nemčijo v proaktivno zunanjo in obrambno politiko.

https://twitter.com/Wahlen_DE/status/1498624508760047616

Finska in Švedska na poti v NATO?


Podobno kot je Putin z vojaško invazijo v Ukrajino popolnoma spremenil nemški odnos do zunanje in obrambne politike, je konkretna ruska grožnja Finski in Švedski popolnoma spremenila odnos teh dveh držav do njunega članstva v zvezi NATO. Prvič v zgodovini obeh držav so javnomnenjske raziskave izmerile večinsko podporo do članstva v zavezništvu. Tudi v notranjepolitičnem kontekstu so v obeh državah vidne posledice ruske grožnje. Tradicionalne desnosredinske stranke, ki že od nekdaj podpirajo zvezo NATO, so sedaj pridobile zaveznike tako na levi kot desni strani političnega spektra. Dokaz tega velikega premika je bila vključitev obeh držav pri izrednem sestanku zavezništva in pošiljanje vojaške podpore Ukrajini.

Čeprav je javni in politični pritisk zrastel, obe državi še nista postali članici. A glasna javna razprava o tem se je začela in ne glede na to, kako se bo končala, se bosta obe državi odločili skupaj kot dvojček, saj se bo Švedska pridružila zavezništvu le, če se bo tako odločila tudi Finska.

https://twitter.com/HenriVanhanen/status/1498288545273946112?s=20&t=Ca-yPnhqlAYoAIy--0XCQA

Novo razmerje moči v EU


Morda je ena redkih pozitivnih posledic izbruha te vojne nenadna preobrazba EU. Le v enem tednu se je še pred kratkim zaskrbljena in skoraj nemočna Evropa pokazala kot najmočnejši partner Ukrajine, zaradi česar lahko sedaj resno govorimo o EU kot o globalni velesili.

Tudi znotraj evropskega velikana se je razmerje moči spremenilo v širšo tekmo. Tako Nemčija kot Francija sta se izkazali za še vedno pomembna akterja, a sedaj je tudi srednja Evropa pokazala, da ima še neizrabljeno moč, če se poveže in koordinira, pri čemer se je odprl tudi prostor za bolj profilirano vlogo Slovenije. Brez dvoma se je evropski velikan sedaj končno prebudil in posledice tega bodo verjetno zgodovinske.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike