Evropska unija in NATO poskušata umirjati situacijo s Turčijo. Kurdi in Trump v besedni vojni.

Uredništvo
1

Medtem ko Turčija, članica Nata, tretji dan izvaja svojo vojaško operacijo zoper Kurde na severovzhodu Sirije, je generalni sekretar Nata, Jens Stoltenberg Ankaro pozval k “zadržanosti”, od članic Nata pa pričakuje, da bodo Turčijo še naprej podpirale.

Turčija je sama poimenovala svojo ofenzivo »Operacija izvir miru«, turške sile danes zasedajo le nekaj manjših vasic v okolici mesta Tal Abjad. Kurdi so razglasili splošno mobilizacijo.

Evropska zveza in NATO poskušata z mehkim pristopom

Stoltenberg je izrazil “resno zaskrbljenost” zaradi turške operacije zoper kurdske sile. “Delil sem svojo resno zaskrbljenost glede trajajoče operacije in tveganja za dodatno destabilizacijo regije,” je v Carigradu med obiskom pri Erdoganu dejal Stoltenberg. “Turčija ima sicer resne skrbi glede varnosti, a od nje pričakujemo zadržanost.” Ukrepov zoper članico, ki za vdor v sosednjo državo nima dovoljenja Varnostnega sveta ZN-a, Stoltenberg ni napovedal.

Francija je sporočila, da Evropska zveza razmišlja o sankcijah proti Turčiji zaradi ofenzive proti Kurdom na severovzhodu Sirije. Kot je za radio France Inter izjavila ministrica za evropske zadeve Amelie de Montchalin, bodo o tem prihodnji teden razpravljali zunanji ministri EU. “Naša obsodba je ostra, vendar ni samo to (…). Nameravamo ukrepati,” je dejala Montchalinova. “Lahko si mislite, da ne bomo ostali na svoji strani mize in rekli: ‘No, veste, priznamo, da so stvari zapletene’,” je dodala.

Združeni narodi in Združene države Amerika ostajajo ob strani

Francoska ministrica je ukrepanje napovedala, potem ko evropskim državam na četrtkovem izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN ni uspelo prepričati preostalih članic k sprejetju izjave, s katero bi pozvali Turčijo, naj ustavi vojaško operacijo proti kurdski milici YPG v Siriji.

Turkom je operacijo v Siriji proti sirskim Kurdom neposredno omogočil ameriški predsednik Trump, ki je v ponedeljek s tega območja umaknil ameriške vojake. Zdaj se je kritično odzval. “ZDA ne odobravajo tega napada. Turčiji je bilo jasno sporočeno, da je operacija slaba ideja. Turčija se je zavezala, da bo varovala civiliste, verske manjšine, vključno s kristjani, in da ne bo povzročila humanitarne krize. Držali jih bomo za besedo,” so zapisali v Beli hiši.

Kurdski borci so (bili) zavezniki ZDA v boju proti Islamski državi. Kurdi so ameriško potezo označili za “nož v hrbet”, Trump pa je po kritikah zažugal Turčiji, da bo “uničil turško ekonomijo, če bo turško posredovanje nehumano“.

Vojna proti Kurdom in ne proti Islamski državi

Turška vojska je danes prvič poročala o žrtvah med turškimi vojaki. Prvi je bil med operacijo ubit v četrtek, trije pa danes. Turški obrambni minister Hulusi Akar pa je dejal, da so v operaciji, ki jo je Ankara proti kurdski milici YPG na severovzhodu Sirije začela v sredo popoldne, ubili 342 “teroristov” YPG. Dodal je, da operacija poteka v skladu z načrti in da skrbno pazijo, da “ne bi poškodovali civilistov”, navaja Anadolu.

Sirski observatorij za človekove pravice pa je poročal, da je bilo od začetka ofenzive v turških napadih ubitih 17 civilistov in 41 kurdskih borcev.

Trumpova zunanja politika zmedena in kratkovidna

Kurdi so bili desetletja zavezniki Zahoda, predvsem Združenih držav Amerike. Na severu Sirije je večina boja proti Islamski državi padla ravno na njih in njihove prostovoljce. Ameriški dogovor s Turčijo, da lahko pod pretvezo, da bo napadala pripadnike Islamske države počisti s Kurdi, je dolgoročna katastrofa za Kurde in ameriške interese v regiji.

Zaradi destabilizacije v Siriji je jasno, da bo Islamska država dobila ponoven zalet. Medtem, ko se ZDA umikajo iz Sirije in nadalje kopičijo vojsko v Savdski Arabiji zaradi varovanja naftnih vrelcev. Toda povečano število napadov na te vrelce v preteklem mesecu jasno kažeta, da se taktika selektivne prisotnosti ne bo obrestovala.

Turški napada na Kurde bo lahko imel tudi posledice za Evropo in bo morebitni novi sprožilec večjih migracij preko Balkana v Evropsko zvezo. To pa pomeni, da se lahko uresničijo napovedi nemškega notranjega ministra, da nas ob neprimernem ravnanju Turčije ter neizvedenem dogovoru med njo in Evropsko zvezo, lahko čaka hujši migrantski val kot leta 2015.

Predsednik Trump je z eno potezo sprožil prvo domino, za katero se očitno ne zaveda na začetku kako dolge vrste stoji. Jasno je, da si zaradi svoje javne podobe njegova administracija ne more privoščiti več veliko letal s krstami na poti domov ampak takšna nenadna odločitev je nevarna. Sicer v njegovem stilu izoliranja ZDA in branjenja izključno “nacionalnega interesa”, toda verjetno se bo izkazalo, da je bila opustitev zavezništva s Kurdi ravno v nasprotju s temi interesi.

1 komentar

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime