Evropska unija, grešni kozel sovražnikov Evrope

Trenutna epidemija koronavirusa je povsod po svetu razkrila različne težave, s katerimi se soočajo sodobne družbe. V številnih evropskih državah je v javnih razpravah znova postala aktualna tema vloga in prihodnost Evropske unije. Številni mediji, vlade in politični akterji jo znova kritizirajo, češ da ni naredila dovolj pri ukrepanju proti pandemiji koronavirusa.

Vprašanje je torej, katere od teh kritik so realne in relevantne in pri katerih gre zgolj za nov poskus sovražnikov EU s ciljem njene destabilizacije.

Kje je evropska solidarnost in pomoč?

Najprej je treba poudariti, da ima Evropska unija v skladu le malo pooblastil na področju javnega zdravja, saj imajo njene članice še vedno svoje nacionalne zdravstvene sisteme, zaradi česar je Evropska unija na tem področju še daleč od integracije. Poleg tega se, kar je tudi treba priznati, evropske institucije odzivajo počasi. Število članic z različnimi interesi na področju zdravja je preprosto preveliko, da bi se lahko hitro dogovorile za skupne ukrepe.

Vendar to še ne pomeni, da evropska solidarnost ne obstaja. Samo v mesecu marcu so Avstrija, Francija in Nemčija poslale 3 milijone mask v Italijo. Nemčija je tudi poslala veliko mask Švedski in Romuniji. Če sledite našemu obrambnemu ministru Mateju Toninu na twitterju, potem veste tudi, da nam je v začetku aprila Češka poslala 1.2 milijona mask. To je le nekaj podatkov, ki dokazujejo obstoj evropske solidarnosti. Če vas zanima celotna slika evropske pomoči, si jo lahko ogledate na spletni strani Evropske komisije.

Edini evropski spor, ki je v zadnjih tednih deležen resnične kritike, je razprava o »evro korona« obveznicah. Izdaja teh obveznic naj bi finančno pomagala evropskim državam, katerih gospodarstva že ali bodo kmalu trpela zaradi pandemije. Podpora temu predlogu prihaja zlasti iz Italije in Španije, ki menita, da bi jima ta ukrep najbolj koristil. Na drugi strani pa Nemčija in še posebej Nizozemska nasprotujeta temu predlogu, saj se bojita, da bi na koncu prav onidve finančno morali kriti te obveznice.

Sicer bi verjetno v običajnih časih obe državi bili bolj solidarni, a tako nemška kot nizozemska vlada se bojita zelo verjetne prihajajoče gospodarske krize, ki bo zares udarila šele, ko bo pandemija eksplodirala v ZDA. V tem sporu je torej prisotno eksistencialno vprašanje Evropske Unije.

Rusija in Kitajska sta izkoristili krizo, da bi v propagandni kampanji z lažnimi novicami v družabnih omrežjih razdelili članice Evropske unije, hkrati pa še bolj uveljavili svoje interese v posameznih državah.

V zadnjih tednih se je pritisk na Nizozemsko in Nemčijo povečal, saj vedno več članic poziva k sprejetju evro »korona« obveznic, med njimi tudi Francija in Portugalska. Zdi se tudi, da je Nemčija pripravljena na koncu popustiti, saj je zelo vezana na obstoj Evropske Unije. Če se bo Nizozemska na koncu znašla sama in brez nemške partnerice, bo morala popustiti.

Vojna propaganda Rusije in Kitajske

Če so evropski mediji le redko poročali o evropski solidarnosti in o močni pomoči med državami članicami Evropske unije, so po drugi strani veliko govorili o kitajski in ruski »pomoči«.

Obe državi sta izkoristili krizo, da bi v propagandni kampanji z lažnimi novicami v družabnih omrežjih razdelili članice Evropske unije, hkrati pa še bolj uveljavili svoje interese v državah članicah. Tako smo bili priče potovanju ruskih vojaških vozil z ruskimi zastavami po Italiji in propagandističnim kitajskim donacijam opreme.

Obenem pa smo le redko slišali, da je večina opreme iz Kitajske in Rusije slaba ali pa zelo nizke kvalitete. Italijanski časopis La Stampa je poročal, da je bilo kar 80 % ruske pomoči neuporabne. Podobno »pomoč« je Kitajska poslala Španiji, Češki in Nizozemski. V prvih dveh državah je šlo za testne komplete, ki so delovali le pri 30 % vseh primerov. Na Nizozemskem pa so ugotovili, da so maske, ki so jih dobili od Kitajcev, neuporabne, saj so premajhne in imajo preslabi filter za uporabo.

Resnica je, da imata tako Rusija kot Kitajska težave s pandemijo in da sta obe posredovali lažne podatke o številu okuženih.

Poleg teh propagandnih dejanj si Rusija in Kitajska od začetka širjenja virusa v Evropi prizadevata pokazati tudi kot uspešni državi pri zaustavljanju pandemije koronavirusa in si s tem povišati podporo javnega mnenja v Evropi. Resnica je, da imata tako Rusija kot Kitajska težave s pandemijo in da sta obe posredovali lažne podatke o številu okuženih. Kitajska je šele pred kratkim popravila svoje podatke o Wuhanu, kar je zvišalo število mrtvih za skoraj 50 %.

Ali je torej Evropska unija ogrožena? Seveda je, zlasti v primeru, da bodo nekatere članice blokirale skupne ukrepe, razočarale evropsko javnosti in s tem ponudile vlogo grešnega kozla prav Evropski uniji.

A bolj verjetno je, da se bo Evropska Unija po tej krizi pobrala in postala močnejša, saj je trenutna pandemija pokazala pomanjkanje integracije na nekaterih področjih kot je javno zdravje. Hkrati pa so se v temu času spet pokazali sovražniki Evrope in veliko evropskih voditeljev je napovedalo spremembe v politiki svojih držav do Kitajske.