foto: posnetek zaslona

Evropska komisija je danes predstavila letno poročilo o stanju vladavine prava po posameznih članicah. Debata okrog poročila med novinarji ter komisarjema se je v glavnem vrtela okrog učinkovitosti oz. zmožnosti omenjenega poročila pri preprečevanju problemov, ki v Evropi nastajajo okrog vladavine prava.

Slovenijo poročilo predstavlja kot državo, kjer je sistem ustrezen, imamo pa še določene težave na področju pregona gospodarskega kriminala, sodnih zaostankov, izvajanja sistema preprečevanja korupcije v praksi, pluralnosti medijev in obravnavi zakonov.

Največ pozornosti je bilo namenjene poročilu o Poljski in Madžarski, ki v Evropi veljata za grda račka na tem področju, novinarji pa so opozarjali na težave v drugih državah, ki jih v poročilu ni zaznati.

Poročilo sta predstavila komisar za pravosodje Didier Reynders in komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova. Razdeljeno je na štiri dele: Pravosodni sistem, preprečevanje korupcije, medijska svoboda in zagotavljanje nadzornih mehanizmov pri sprejemanju zakonodaje.

Poročilo kot dodatno orodje – enakopravna in celostna obravnava vseh članic

Poročilo prihaja v dneh po glasovanju v Evropskem parlamentu o dokumentu, ki obravnava kršitve vladavine prava na Poljskem, ter po pozivu madžarskega premierja Viktorja Orbana predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, naj razreši podpredsednico komisije in komisarko Jourovo.

V uvodnem nagovoru je Jourova poudarila, da je odraščala na komunističnem Češkoslovaškem in da ve, kaj pomeni živeti v državi, kjer vladavine prava ni. Orbanovega poziva k njeni razrešitvi ni želela komentirati.

Namen poročila je zaznavati na področju vladavine prava in delovati preventivno, predvsem pa v dialogu z državami članicami. Na vprašanja novinarjev, če ne gre le za nov brezzobi dokument, pa je poudarila, da v omenjenem poročilu najdemo objektivno primerjavo vseh držav članic, tako pohvale kot kritike glede na situacijo v državi ter da je poročilo nastalo v sodelovanju z državami članicami.

Z objektivno primerjavo vseh članic je posredno nagovorila tudi napoved Madžarske in Poljske, da bosta ustanovili inštitut, ki bo po Evropi analiziral vladavino prava.

Slovenija – imamo dobra pravila, nekoliko pa šepamo pri njihovi izvedbi v praksi

Glede slovenskega pravosodja Komisija ugotavlja, da ima v njem zelo velik vpliv sodni svet, ki se pritožuje, da ima za svoje delovanje premalo sredstev. Komisija je zaznala napredek tako na področju sodnih zaostankov, ki zdaj niso več sistemska težava ter v zaupanju v sodstvo, ki pa vseeno ostaja zelo nizko. Pohvalili so tudi digitalizacijo slovenskega sodstva.

Komisija je kritična do pregona gospodarskega kriminala, ki je premalo učinkovit, sodni zaostanki pa so očitni na področju preprečevanja in preiskovanja pranja denarja. Poročilo izpostavlja tudi, da večina prvostopenjskih sodb slovenskih sodišč ni javno objavljenih.

Komisija je pohvalila zakonodajni okvir preprečevanja korupcije v Sloveniji. Pohvaljeni so bili tudi dodatni ukrepi, kot je denimo portal Erar. Kljub vsemu pa opozarja, da je Komisija za preprečevanje korupcije pri svojem delu preveč omejena in podhranjena. Opaža tudi razkorak med zakonodajnim okvirjem in izvajanjem omenjene zakonodaje v praksi.

Kljub temu je 87 % Slovencev prepričanih, da je korupcija v Sloveniji splošno razširjena, kar je več od evropskega povprečja (71 %).

Fizičnih napadov na novinarje v Sloveniji ni, so pa spletni. Imamo tudi nizko pluralnost medijev

Na področju medijske svobode Komisija pozdravlja neodvisnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), vendar meni, da ima ta premalo sredstev. Pri transparentnosti lastništva medijev so zaznali srednje tveganje. Kot pohvalno so označili javno objavo vseh več kot 5-odstotnih lastniških deležev v medijih, kot tveganje pa izpostavili tveganje skrite koncentracije lastništva prek »verižnega« lastništva.

Opozarjajo še na sorazmerno nizko medijsko pluralnost, svobodo medijev pa naj bi zmanjševale tožbe oz. grožnje z njimi in pravica do popravka.

Komisija zaznava malo kršitev dostopa do informacij javnega značaja, opozarja pa na dolgotrajnost postopkov pri njihovem pridobivanju. Fizičnih napadov na novinarje v Sloveniji praktično ni, problematični pa so, tako poročilo, spletni napadi. V letu 2020 so zaznali štiri.

Pri področju nadzornih mehanizmov Komisija kot pozitivno vidi vlogo javne razprave in vključenosti nevladnih organizacij, čeprav opozarja, da je javna razprava včasih prekratka. Povečevanje števila primerov, ki romajo na Ustavno sodišče upočasnjuje njegovo učinkovitost in podaljšuje postopke, sodišče pa primere obravnava šele po sprejetju zakonodaje. Slovenija je predstavila tudi strategijo za večjo transparentnost nevladnih organizacij do leta 2023.

Poljska reforma pravosodja je kontroverzna, problem so javni mediji in kritika nevladnih organizacij s strani politike

Verjetno najbolj bran del poročila se nanaša na Poljsko. Komisija opozarja, da so Poljske pravosodne reforme vir kontroverznosti tako doma kot na mednarodnem parketu, zaradi česar je bil lani že sprožen postopek po 7. členu Evropske pogodbe, po katerem bi članici, ki krši pravila, lahko odvzeli glasovalne pravice. Pravosodna reforma izvaja pritisk tudi na nadzorne mehanizme pri sprejemanju zakonodaje.

Kritični so tudi do neodvisnosti medijev, predvsem javne radiotelevizije ter potencialne kriminalizacije kritike poljskih javnih uradnikov. Na področju korupcije je Komisija zaznala manjša tveganja, močno pa je pohvalila dobro razvito civilno družbo, a v isti sapi opozorila na kritična stališča politikov do civilno-družbenih organizacij.

Poročilo pri madžarskem pravosodju opozarja na podobne probleme kot na Poljskem. Kritični so tudi do preganjanja korupcije. Komisija opozarja tudi na koncentriranje madžarskih medijev v nekaj večjih konglomeratov, na katere ima vlada vsaj posreden vpliv.

foto: posnetek zaslona

Kaj pa Ciper, Grčija, Bolgarija?  Poročilo ne obravnava konkretnih primerov, ampak sistemske probleme

Na tiskovni konferenci je bilo izpostavljenih več problemov, ki jih poročilo ne pokriva. Izpostavljeno je bilo korupcijsko tveganje pri »zlatih potnih listih« na Cipru, sodnih zaostankih v Grčiji ter domnevnemu vplivu mafije in vlade na pravosodje v Bolgariji.

Jourova brani poročilo, češ, da gre za konkretne primere, poročilo pa se ukvarja predvsem s sistemskimi problemi.

Koristen pregled, a brez pristranskosti ne gre

Pregled stanja po Evropski uniji je zagotovo koristen in v tem kontekstu lahko pozdravimo danes objavljeno poročilo, ki ga bo Komisija objavljala vsako leto. Poročilo je kljub vsemu pogojeno tudi s tem, kdo pri njegovi pripravi sodeluje. Poleg vladnih uradov in agencij, ki predstavljajo približno polovico sogovornikov v Sloveniji, je večina nevladnikov nagnjenih bolj v levo stran (Amnesty International, Civil Liberties Union for Europe, ILGA Europe, Novinarji brez meja, Open society, Transparency International so nekateri ključni sogovororniki pri pripravi slovenskega poročila).

Medtem ko problematizirajo spletne napade na novinarje (verjetno ciljajo na nekaj spornih tvitov) sistemskih problemov na naši nacionalni radioteleviziji niso zaznali, čeprav bi težko rekli, da je situacija pri nas dosti boljša kot na Poljskem (če sploh), le da gre za pristranskost v drugo smer političnega spektra. Nobena druga država ni imela po krivem v zaporu vodje opozicije. Podobno se poročilo ne dotika vse bolj problematičnega rezultatskega odločanja Ustavnega sodišča, na katerega opozarjajo eminentni pravni strokovnjaki kot sta ddr. Klemen Jaklič in dr. Matej Avbelj.

Čeprav je dejstvo, da imata Poljska in Madžarska svoje resne probleme na področju pravosodja, pa se je težko znebiti občutka, da poročilo ne uporablja istih vatlov za vse države in vse vlade. Resne probleme ima še kakšna druga država, do katere poročilo ni tako kritično.

Velik problem je v izbiri sogovornikov. Na primer v Sloveniji – Zakaj je denimo Mednarodna organizacija lezbijk, gejev in biseksualnih oseb (ILGA Europe) partner komisije pri pripravi poročila, medtem ko organizacij, ki si prizadevajo za družini naklonjeno družbo ali pravico do življenja niso vključili v pripravo?

Glede na izbor civilno-družbenih organizacij, s katerimi so sodelovali, je v naprej jasno, v katero smer se bo nagibalo poročilo. Neenakopravnost različnih svetovno-nazorskih pogledov pa je problem na ravni Evrope, pred katerim si komisija zatiska oči.

5 KOMENTARJI

  1. Glede napadov na novinarje, smo 4 komade, mojih objavljenih na tem portalu , očitno nisi šteli. Zastran tega sem užaljen. Resda nisem uporabljal kletvic in drugih grdih besed, a vseeno, bil sem exkspliciten. Žalostno tale EU.

    ps.: le kdo resno jemlje tovrstne politične razsodbe?

  2. Ali gre EU k svojemu razkolu? Če bodo EU sredstva odvzeli Madžarski in Poljski in še komu, potem bodo te države sklenile zavezništvo z nekom drugim, kaj naj jim preostane drugega?
    Slovenija se je osamosvojila, toda notranje ostaja okupirana od komunizma in “rokometašev/ic”!
    Največji dosežek te vlade (za naslednjo bo že prepozno) je lahko novo ameriško oporišče na Kočevskem in Cerkljah. Postojna ni primerna za vaje, ostane le vojaška zapora “postojnska vrata!.
    V primeru, da se EU razleti ali da pride do vojnih spopadov na obrobju EU, nas zasedejo tisti, ki se jim cedijo sline že stoletja po dokončni “rešitvi slovenskega vprašanja”!, zato NATOvo ali
    ameriško oporišče! Lahko postanemo (ob mednarodni destabilizaciji) tudi žarišče spopada sosedov za naše ozemlje na liniji Maribor – Luka Koper! Na tem dela globoka država, ki slabi slovensko vojsko, destabilizira slovensko gospodarstvo!

  3. Gre za škandal!
    Kako lahko uradniki EU ocenjujejo stanje v Sloveniji?
    Slovenije niso obiskali niso se seznanili s stanjem v Slovenij. Slovenščine ne obvladajo in niso sposobni sami spremljati, kaj se v Sloveniji dogaja.
    Informacije s katerimi razpolagajo so dobili iz Slovenijje, vednad ne od dejansko neodvisnih inštitucij, temveč od inštituciji, ki so zlizene z režimom.
    Žalostno je, da se evrospke inštitucije spravljajo na nivo, naivnih uglednih dami, ki so osiskale dobrega vojaka Švejka v bolnišnici in obdarovale njega in kompanjone z obolno hrano, uboge revče, ki so jih feltvebli zaradi najavljenega obiska namestili v najboljšo bolnišnično sobo, preoblekli njih in posteljnino ter jim postregli z obilno hrano, tako da so dame dobile vtis, da so “ubogi” bolniki z Jozefom Švekjoom vred v odlični oskrbi. Ko so dame odšle pa so feldvebli udarili po i+siromakih in so jig nakrmili s klistirjem, tako da so vs edobrote hipno iztekle iz njh.
    Da se takšna farsa razkrije in ne bo povzročala večje škode, je Vlada janeza Janše dolžna nemudoma povabiti evropsko komisarko v Slovenijo in ji predočiti dejansko satnje.
    V ta namen mora vlada prevesti vsaj nekaj najžmahtnejših člankov in poročil iz RTV SLO, pa drugih TV postaj in sveveda časopisov z Delom in Mladino vred.
    Vlada ora organizirati simpozij z obvezno navzočnostjo Vere Jureve in povabiti tudi denuntcianske pisune, ki nja dokžejo, koliko resnice je v njihovem pisanju.

  4. “Poleg vladnih uradov in agencij, ki predstavljajo približno polovico sogovornikov v Sloveniji, je večina nevladnikov nagnjenih bolj v levo stran (Amnesty International, Civil Liberties Union for Europe, ILGA Europe, Novinarji brez meja, Open society, Transparency International so nekateri ključni sogovororniki pri pripravi slovenskega poročila).”
    Razni funkcionarji, visoki uradniki in “glasnogovorniki” novinarskih in humanitarnih mednarodnih organizacij me vedno znova “navdušijo”, ko že kak dan po objavi kakega, menda spotakljivega, zakonskega predloga aktualne vlade v slovenskem jeziku že preko naših medijev objavijo kako “poznavalsko” kritično izjavo, pokroviteljsko svarilo in/ali celo brezprizivno obtožbo, ki pa se začuda “na las” prilega stališčem naših domačih najbolj glasnih in zadrtih vstajnikov in borcev proti “janšizmu”.
    Takrat se vprašam, kako je mogoče, da tujci, ki nimajo pojma o slovenskem jeziku in ki jih ne slovenski jezik in ne slovenska družbena resničnost v resnici nista nikoli ne zanimala in ne brigala, tako hitro in poglobljeno preberejo lahko tudi nekaj deset strani slovenske pravniške latovščine (ki jo tudi med Slovenci zmorejo razumevati le redki) ter kako si tako rekoč v trenutku zmorejo izdelati svoja pokroviteljsko stroga in neizprosna kritična stališča, kot bi jim jih “na jezik” položil kak naš medijsko vselej navzoči profesor s FDV, FF ali PF UL in/ali kak naš “poklicni” levičarski nevladni aktivist.
    Bolj ko je naglica tujih stanovskih in nevladnih funkcionarjev neverjetna in bolj ko se njihova “poznavalska” kritičnost vsebinsko prilega obrambi naših političnih in interesnih sil “statusa quo”, manj jim verjamem in manj verjamem njihovim mednarodnim organizacijam ter združbam za osvajanje in prisvajanje političnega vpliva.
    Kar seveda pomeni, da poročilo Evropske komisije, ki se opira le na omejena mnenja iz skrbno selekcioniranega političnega spektra, nikakor ne odraža vse kompleksnosti političnih razmer v posameznih državah EU. Zaradi česar je tudi zaman pričakovati, da bi vodilni organi EU lahko na osnovi tako invalidnega poročila sprejemali pravične, poštene in razvojno strateško usmerjene ukrepe. Na osnovi politično pristranskih in invalidnih presoj ter ocen je mogoče pričakovati ponovno le politično pristranske, aktivistične in tendenciozne ukrepe v korist tistih, ki so v tem trenutku v državah EU najmočnejši, najbolj glasni in najbolj brezobzirno egoistični.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime