Evropska komisija poziva Slovenijo naj se politični vpliv na medije in sodstvo konča s strani celotne politike, tudi aktualne

POSLUŠAJ ČLANEK
Evropska komisija je v sprejetem poročilu o vladavini prava v EU objavila konkretna priporočila državam članicam na področju medijev in korupcije.

V svojih priporočilih je za Slovenijo zapisala, da mora delati več na protikorupcijski zakonodaji in strategiji, na varovalkah za neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev, za področje medijev pa priporočajo, da je treba omejevati politični vpliv na medije, pri čemer predvsem mislijo na imenovanje v svet zavoda RTV, ki ga imajo sedaj predvsem v rokah državni zbor in vlada.

V komisiji so izpostavili tudi to, da je vlada zagotovila financiranje STA, da pa je treba na tem področju še narediti spremembe.

Za Slovenijo je Evropska komisija zapisala, da morajo parlamentarne preiskave vključevati primerne varovalke za neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev. V drugem priporočilu, ki se dotika boja proti korupciji, Sloveniji priporočajo, naj odpravi ovire za preiskave in pregon primerov korupcije, vključno z zagotovitvijo operativne avtonomije nacionalnega preiskovalnega urada, povečanjem virov tožilstva in revizijo zastaralnih rokov.

V tretjem priporočilu pa v komisiji pozivajo Slovenijo k sprejetju protikorupcijske strategije in njenemu izvajanju brez odlašanja. V analizi stanja v Sloveniji sicer ugotavljajo, da se je število kazenskih pregonov in policijskih preiskav primerov korupcije znižalo.

Vendar Evropska komisija ni v vsem kritična. Izpostavila je tudi napredek pri kvaliteti in učinkovitosti sodstva. Poleg tega so se dotaknili tudi povečanja sredstev za Komisijo za preprečevanje korupcije, v implementaciji pa so tudi pravila glede etike in konfliktov interesov. Pri slednjem še vedno zaznavajo tveganja.

Priporočila glede medijev: Določene varovalke glede medijev v Sloveniji obstajajo, a izzivi obstajajo


Na novinarski konferenci ob predstavitvi tretjega letnega poročila o vladavini prava v EU je komisarka Jourova poudarila, da je to podlaga za razpravo s predstavniki držav članic, tudi o medijih in položaju novinarjev.

Komisija v četrtem in petem priporočilu Sloveniji priporoča "krepitev pravil in mehanizmov za okrepitev neodvisnega vodenja in uredniške neodvisnosti javnih medijev, pri čemer je treba upoštevati evropske standarde glede javnih medijev". Poudarja, da sicer obstajajo določene varovalke za zagotavljanje neodvisnosti javnih medijev, a glede njihove dejanske učinkovitosti pri omejevanju političnega vpliva so določeni izzivi.

To med drugim po navedbah Bruslja velja za postopke imenovanja članov programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija, saj večino imenujejo parlament, politične stranke in vsakokratna vlada.


Na področju svobode medijev Evropska komisija izpostavlja še, da je bilo od objave lanskega poročila ponovno vzpostavljeno financiranje STA. To agenciji zagotavlja večjo stabilnost, a bi lahko nekatera določila v dogovoru za financiranje posredno vplivala na njeno uredniško avtonomijo, so opozorili.

Sovražno okolje, spletno nadlegovanje in grožnje novinarjem po oceni komisije v naši državi postajajo vse bolj skrb zbujajoči, zato v šestem in zadnjem priporočilu pišejo, da naj Slovenija vzpostavi zakonske in druge varovalke za zaščito novinarjev, zlasti na spletu.
Juorova je sicer na novinarski konferenci dodala tudi, da je Evropska komisija zaradi dogajanja na področju medijev v Sloveniji, tudi v zvezi s prekinitvijo financiranja STA, začela razmišljati o pripravi medijske zakonodaje, ki bo veljala za vse članice.


Koncentracija lastništva medijev zaskrbljujoča


Izpostavili pa so tudi področje lastništva medijev, kjer je v poročilu navedeno: "Zaskrbljujoča je regulativna vrzel za obravnavanje visoke koncentracije medijev. Koncentracija medijev je še vedno zaskrbljujoča, saj na slovenskem medijskem trgu prevladuje le nekaj akterjev."

Stanje na področju preglednosti lastništva medijev kaže, da je pravni okvir nezadosten, zlasti glede zapletenih lastniških struktur (vključno z dejanskimi lastniki), in da bi bilo treba pojasniti, kateri organ je pristojen za reševanje teh vprašanj, so še zapisali.

Pravosodje in vladavina prava


Na področju pravosodja Evropska komisija opaža pozitivne premike na področju kakovosti in učinkovitosti, med katerimi je izpostavila imenovanje evropskih delegiranih tožilcev, izraža pa skrb, ker ima minister za notranje zadeve pristojnost, da z navodili usmerja policijo v preiskavah posameznih primerov, kar bi lahko vplivalo na neodvisno delo državnih tožilcev in evropskega javnega tožilstva.

Pomanjkljiva so po mnenju Evropske komisije tudi pravila za parlamentarne preiskave, kar dokazujejo odločbe ustavnega sodišča, zato oblastem priporoča sprejem varovalk, ki bodo sodnikom in državnim tožilcem zagotovile neodvisnost. Vlada je brez posvetovanja s sodstvom znižala proračunske postavke za sodišča, sodni svet in državno tožilstvo, opozarja Evropska komisija.

https://twitter.com/DominikaSvarc/status/1547570134151114754



KOMENTAR: Uredništvo
Neodvisnost vseh od vseh, ne le nekaterih
Poročilo Evropske komisije ni presnečenje. Niti ni presenečenje odziv aktualne vlade, ki v njem vidi potrditev svojih dejanj. Vse to pa je le še en prikaz kako slabo v Sloveniji razumemo neodvisnost in nevtralnost ter upoštevanje postopkov. Te elemente demokratičnega sistema zavor in ravnotežja glavni mediji ter leva polovica političnega prostora privleče na plano samo takrat, ko je potrebno nekaj očitati drugi strani. Neodvisnost in nevtralnost je nekaj, kar velja za obe strani in v tem ima Slovenija fundamentalni problem, ki se zadnja leta samo še zaostruje. Vse funkcije se merijo skozi vaše in naše. Pri tem, da je maščevalnost enih nesorazmerno večja od drugih, pri tem da je medijska krajina skoraj v celoti podrejena ravno prvim. "Želim si, da bi o poročilu Evropske komisije podrobneje na strokovni ravni javno razpravljali tudi v Sloveniji. Le z obsežno javno razpravo in izmenjavo mnenj med odločevalci, javnimi uslužbenci, sodniki, akademskim krogom in predstavniki neodvisnih institucij, bomo lahko hitreje uresničevali priporočila, ki bodo v korist posameznikom", je varuh človekovih pravic Peter Svetina zapisal v svojem pozivu ob objavi tega poročila. Upamo lahko samo, da bo ta želja in ta prizadevanja celotne politike iskrena. Kajti z vsemi izrednimi sejami, skrajšanimi postopki in sovražno retoriko vladajočih postaja aktualno stanje podobno tistemu, kar so nam mediji slikali pretekli dve leti. Samo tokrat je vse skupaj veliko bolj resnično in vedno manj zgolj medijska pristranskost.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike