Evropska energetska prihodnost - kako kmalu brez ruskega plina?

Slovensko javnost je pretresla vest, da naj bi slovenski veletrgovec s plinom Geoplin ostal praznih rok na razpisu za zakup dodatnih zmogljivosti na terminalu za utekočinjeni zemeljski plin na terminalu Krk. Te kapacitete naj bi Sloveniji omogočile dodatno diverzifikacijo virov, saj bi lahko z njihovo pomočjo dobili kar za tretjino potrebnih količin zemeljskega plina. Namesto teh naj bi posel sklenila hrvaška družba, ki je na tem terminalu že prisotna.

Povsem mogoče je je, da bo končna destinacija kljub temu Slovenija, vendar bo to predmet nadaljnjih pogajanj, saj ta posrednik že obvladuje veliko drugih poslov na terminalu. V tem trenutku je bolj problematično nekaj drugega. Neruskih energentov trenutno v Evropi ni dovolj, zato bo pritisk na njihove cene ostal velik. Po načrtu evropske komisije pa bi lahko s svojo odvisnostjo od Rusije prekinili šele leta 2027.

Vojna v Ukrajini je prisilila evropske voditelje, da so zgolj v nekaj tednih pripravili korenito prestrukturiranje evropske oskrbe z energijo. Ne gre skrivati, da so bili evropski načrti že do sedaj izjemno ambiciozni. Po njih naj bi do sredine prihodnjega desetletja iz proizvodnje električne energije umaknili okoljsko najbolj problematične proizvajalce. V Sloveniji bomo to najbolj čutili z zaprtjem TEŠ.

Toda vojna v Ukrajini nas je prisilila, da začnemo iskati tudi alternativo za alternativo. Politično nesprejemljiv je namreč postal tudi vir, ki bi lahko nadomestil našo odvisnost od premoga, to je zemeljski plin.

Zaradi tega se je evropska industrija znašla v pričakovanju energetske blokade, kar draži ceno zemeljskega plina ter vseh preostalih virov, saj so ti večinoma medsebojno zamenljivi. Med drugim tudi električne energije, ki se pogosto proizvaja tudi iz zemeljskega plina. Ključno vprašanje zadnjega obdobja tako je, kako in do kdaj bo EU izpeljala energetski prehod, ki ji bo omogočil zmanjšati odvisnost od ruskega izvoza.

Kaj prinaša načrt "REPower EU"

V Evropi so tako v zadnjih tednih potekale intenzivne debate, kaj je v tem smislu realno in koliko časa bomo še odvisni od ruskih energentov.

Strokovnjaki Evropske komisije so naposled prišli do sklepa, da bi lahko od ruske energije postali neodvisni do leta 2027. Pri tem se načrt nanaša tako na prihranke, nove izvozne države in tudi drastično povečanje zelene energije.

The #REPowerEU is our plan to phase out Russian fossil fuels and accelerate the green transition.

By acting as a Union, Europe can do it faster.

Find out how 👇 pic.twitter.com/GXShLTtKOr

— European Commission 🇪🇺 (@EU_Commission) May 21, 2022

Kot je razvidno iz objavljenega posnetka, naj bi neodvisnost od ruskega plina dosegli po treh poteh.

Okrepitev energetske učinkovitosti

Evropska komisija meni, da bi lahko velik del prihrankov dosegli s pomočjo povečanja energetske učinkovitosti. Komisija tako predlaga bistveno ambicioznejše cilje, po katerih bi moralo zvišanje energetske učinkovitosti znašati 13 namesto zdajšnjih devet odstotkov.

Pri tem bo pomemben korak obnova toplotno potratnih stavb in zamenjava energetsko potratnih toplotnih sistemov.

Velik pomen komisija posveča tudi drugačnemu vedenju prebivalstva. Načrt tako države članice poziva, naj sprožijo posebne komunikacijske kampanje, s katerimi bi sprožile bolj varčno uporabo energije. Omenja pa se tudi možnost davčnih olajšav za energijsko učinkovite ogrevalne sisteme, izolacijski material, za različne aparate ter nekatere druge izdelke.

Razpršitev dobavnih poti

Druga pomembna točka vključuje iskanje alternativ. Komisija se zaveda, da bo pri tem neizbežno prišlo do konkuriranja med posameznimi članicami. Zato v tej točki predlaga, da se članice ob mehanizmu za skupna javna naročila pri nabavi energentov še skupaj obrnejo na države dobaviteljice. S tem bi lahko po mnenju predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen lahko zagotovili "potrebni energetski uvoz brez tekmovalnosti med članicami, ki je nikakor ne potrebujemo".

Prehod na zeleno energijo: obvezne sončne celice na novogradnjah?

Zastavljeni načrt predvideva, da bo EU svojo odvisnost zmanjševala tudi z zelenimi viri. V ta namen še zvišuje zastavljene cilje. Delež OVE naj bi tako v energetski mešanici znašal pet odstotnih točk več kot do sedaj in naj bi tako leta 2030 znašal 45 odstotkov.

Evropska komisija v tem okviru predlaga pospešeno izdajanje dovoljenj za OVE. Če namreč sedaj traja kar od šest do devet let do postavitve vetrnega polja, naj bi se to sedaj lahko na določenih območjih postavilo zgolj v enem letu.

Prav tako naj bi bilo z letom 2025 obvezno, da se na vsaki poslovni in stanovanjski stavbi postavijo sončni paneli. Od leta 2029 pa bi bilo to obvezno tudi na vseh novih stanovanjskih stavbah.

Evropska komisija namerava za program skupno porabiti kar 75 milijard nepovratnih sredstev in še dodatnih 225 milijard evrov v obliki posojil.

Veliki izzivi za Slovenijo

Jasno je, da veliki izzivi, zastavljeni v tem načrtu, čakajo tudi Slovenijo. Pri tem bo ta zlasti na udaru zato, ker je na področju plinske infrastrukture povsem odvisna od sosednjih držav.

Vendar pa se moramo ob vsem tem zavedati tudi tega, da Slovenija po besedah direktorja družbe plinovodi Marjana Eberlinca predstavlja zgolj dva promila in pol evropske porabe. Zgolj naša zahodna soseda Italija tako letno porabi kar 70 milijard kubičnih metrov plina, Slovenija pa le eno milijardo.

V tem oziru morebitna izguba posla na Krku nikakor ni kritična, je pa jasno, da bo zanimanje za dobavo plina tudi med različnimi špekulanti precejšnje, saj si ti v primeru ugodnih in pravočasnih zakupov lahko obetajo precejšnje dobičke.

Slovenija sicer upa, da bo ustrezne kapacitete lahko zakupila na plinskem terminalu v bližini Benetk v Italiji, ne izključuje pa se niti možnost, da bo uvoz prek posrednika potekal tudi prek Krka. Pri tem pa bo ključni del pogajanj seveda cena.

Zeleni viri še bolj v ospredju

Nova koalicijska pogodba med drugim predvideva tudi, da bi v Sloveniji lahko bistveno lažje postavljali energetske objekte na javnih zgradbah in degradiranih površinah. Istočasno pa je nova koalicija precej nenaklonjena postavljanju hidroelektrarn na srednji Savi in Muri, kjer jih zagotovo ne bo.

Veliko vprašanje je tudi izraba vetrne energije, ki je v Sloveniji tako rekoč ni.

So pa glede tega bistveno bolj ambiciozni v drugih državah. Tako so prav ta teden Nemčija, Danska, Nizozemska in Belgija sporočile, da nameravajo močno povečati proizvodne kapacitete vetrnic v Severnem morju. Kot je ob predstavitvi načrta povedala danska premierka Mette Frederiksen, naj bi to v prihodnje postalo nekakšna zelena električna centrala Evrope.

Skupna instalirana moč vetrnic naj bi tako leta 2050 znašala 150 GW, kar naj bi zadoščalo za oskrbo 230 milijonov domov.

Ob tem velja spomniti, da pri zelenih virih ni tako problem količina, temveč predvsem konstantnost. Takšne vrzeli je slovensko elektrogospodarstvo doslej krpalo s hidroelektrarnami, evropsko pa s pomočjo plinskih elektrarn. V prihodnje pa naj bi to nalogo prevzeli sintetični plini, zlasti metan in vodik.