Evropska energetska prihodnost – kako kmalu brez ruskega plina?

Foto: depositphotos.com

Slovensko javnost je pretresla vest, da naj bi slovenski veletrgovec s plinom Geoplin ostal praznih rok na razpisu za zakup dodatnih zmogljivosti na terminalu za utekočinjeni zemeljski plin na terminalu Krk. Te kapacitete naj bi Sloveniji omogočile dodatno diverzifikacijo virov, saj bi lahko z njihovo pomočjo dobili kar za tretjino potrebnih količin zemeljskega plina. Namesto teh naj bi posel sklenila hrvaška družba, ki je na tem terminalu že prisotna.

Povsem mogoče je je, da bo končna destinacija kljub temu Slovenija, vendar bo to predmet nadaljnjih pogajanj, saj ta posrednik že obvladuje veliko drugih poslov na terminalu. V tem trenutku je bolj problematično nekaj drugega. Neruskih energentov trenutno v Evropi ni dovolj, zato bo pritisk na njihove cene ostal velik. Po načrtu evropske komisije pa bi lahko s svojo odvisnostjo od Rusije prekinili šele leta 2027.

Vojna v Ukrajini je prisilila evropske voditelje, da so zgolj v nekaj tednih pripravili korenito prestrukturiranje evropske oskrbe z energijo. Ne gre skrivati, da so bili evropski načrti že do sedaj izjemno ambiciozni. Po njih naj bi do sredine prihodnjega desetletja iz proizvodnje električne energije umaknili okoljsko najbolj problematične proizvajalce. V Sloveniji bomo to najbolj čutili z zaprtjem TEŠ.

Toda vojna v Ukrajini nas je prisilila, da začnemo iskati tudi alternativo za alternativo. Politično nesprejemljiv je namreč postal tudi vir, ki bi lahko nadomestil našo odvisnost od premoga, to je zemeljski plin.

Zaradi tega se je evropska industrija znašla v pričakovanju energetske blokade, kar draži ceno zemeljskega plina ter vseh preostalih virov, saj so ti večinoma medsebojno zamenljivi. Med drugim tudi električne energije, ki se pogosto proizvaja tudi iz zemeljskega plina. Ključno vprašanje zadnjega obdobja tako je, kako in do kdaj bo EU izpeljala energetski prehod, ki ji bo omogočil zmanjšati odvisnost od ruskega izvoza.

Kaj prinaša načrt “REPower EU”

V Evropi so tako v zadnjih tednih potekale intenzivne debate, kaj je v tem smislu realno in koliko časa bomo še odvisni od ruskih energentov.

Strokovnjaki Evropske komisije so naposled prišli do sklepa, da bi lahko od ruske energije postali neodvisni do leta 2027. Pri tem se načrt nanaša tako na prihranke, nove izvozne države in tudi drastično povečanje zelene energije.

Kot je razvidno iz objavljenega posnetka, naj bi neodvisnost od ruskega plina dosegli po treh poteh.

Okrepitev energetske učinkovitosti

Evropska komisija meni, da bi lahko velik del prihrankov dosegli s pomočjo povečanja energetske učinkovitosti. Komisija tako predlaga bistveno ambicioznejše cilje, po katerih bi moralo zvišanje energetske učinkovitosti znašati 13 namesto zdajšnjih devet odstotkov.

Pri tem bo pomemben korak obnova toplotno potratnih stavb in zamenjava energetsko potratnih toplotnih sistemov.

Velik pomen komisija posveča tudi drugačnemu vedenju prebivalstva. Načrt tako države članice poziva, naj sprožijo posebne komunikacijske kampanje, s katerimi bi sprožile bolj varčno uporabo energije. Omenja pa se tudi možnost davčnih olajšav za energijsko učinkovite ogrevalne sisteme, izolacijski material, za različne aparate ter nekatere druge izdelke.

Razpršitev dobavnih poti

Druga pomembna točka vključuje iskanje alternativ. Komisija se zaveda, da bo pri tem neizbežno prišlo do konkuriranja med posameznimi članicami. Zato v tej točki predlaga, da se članice ob mehanizmu za skupna javna naročila pri nabavi energentov še skupaj obrnejo na države dobaviteljice. S tem bi lahko po mnenju predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen lahko zagotovili “potrebni energetski uvoz brez tekmovalnosti med članicami, ki je nikakor ne potrebujemo”.

Prehod na zeleno energijo: obvezne sončne celice na novogradnjah?

Zastavljeni načrt predvideva, da bo EU svojo odvisnost zmanjševala tudi z zelenimi viri. V ta namen še zvišuje zastavljene cilje. Delež OVE naj bi tako v energetski mešanici znašal pet odstotnih točk več kot do sedaj in naj bi tako leta 2030 znašal 45 odstotkov.

Evropska komisija v tem okviru predlaga pospešeno izdajanje dovoljenj za OVE. Če namreč sedaj traja kar od šest do devet let do postavitve vetrnega polja, naj bi se to sedaj lahko na določenih območjih postavilo zgolj v enem letu.

Prav tako naj bi bilo z letom 2025 obvezno, da se na vsaki poslovni in stanovanjski stavbi postavijo sončni paneli. Od leta 2029 pa bi bilo to obvezno tudi na vseh novih stanovanjskih stavbah.

Evropska komisija namerava za program skupno porabiti kar 75 milijard nepovratnih sredstev in še dodatnih 225 milijard evrov v obliki posojil.

Veliki izzivi za Slovenijo

Jasno je, da veliki izzivi, zastavljeni v tem načrtu, čakajo tudi Slovenijo. Pri tem bo ta zlasti na udaru zato, ker je na področju plinske infrastrukture povsem odvisna od sosednjih držav.

Vendar pa se moramo ob vsem tem zavedati tudi tega, da Slovenija po besedah direktorja družbe plinovodi Marjana Eberlinca predstavlja zgolj dva promila in pol evropske porabe. Zgolj naša zahodna soseda Italija tako letno porabi kar 70 milijard kubičnih metrov plina, Slovenija pa le eno milijardo.

V tem oziru morebitna izguba posla na Krku nikakor ni kritična, je pa jasno, da bo zanimanje za dobavo plina tudi med različnimi špekulanti precejšnje, saj si ti v primeru ugodnih in pravočasnih zakupov lahko obetajo precejšnje dobičke.

Slovenija sicer upa, da bo ustrezne kapacitete lahko zakupila na plinskem terminalu v bližini Benetk v Italiji, ne izključuje pa se niti možnost, da bo uvoz prek posrednika potekal tudi prek Krka. Pri tem pa bo ključni del pogajanj seveda cena.

Zeleni viri še bolj v ospredju

Nova koalicijska pogodba med drugim predvideva tudi, da bi v Sloveniji lahko bistveno lažje postavljali energetske objekte na javnih zgradbah in degradiranih površinah. Istočasno pa je nova koalicija precej nenaklonjena postavljanju hidroelektrarn na srednji Savi in Muri, kjer jih zagotovo ne bo.

Veliko vprašanje je tudi izraba vetrne energije, ki je v Sloveniji tako rekoč ni.

So pa glede tega bistveno bolj ambiciozni v drugih državah. Tako so prav ta teden Nemčija, Danska, Nizozemska in Belgija sporočile, da nameravajo močno povečati proizvodne kapacitete vetrnic v Severnem morju. Kot je ob predstavitvi načrta povedala danska premierka Mette Frederiksen, naj bi to v prihodnje postalo nekakšna zelena električna centrala Evrope.

Skupna instalirana moč vetrnic naj bi tako leta 2050 znašala 150 GW, kar naj bi zadoščalo za oskrbo 230 milijonov domov.

Ob tem velja spomniti, da pri zelenih virih ni tako problem količina, temveč predvsem konstantnost. Takšne vrzeli je slovensko elektrogospodarstvo doslej krpalo s hidroelektrarnami, evropsko pa s pomočjo plinskih elektrarn. V prihodnje pa naj bi to nalogo prevzeli sintetični plini, zlasti metan in vodik.

39 komentarjev

  1. Po načrtu evropske komisije pa bi lahko s svojo odvisnostjo od Rusije prekinili šele leta 2027.
    ****
    Bruselj je izgubil pamet. Ali zdaj Leyenova & Co mislijo za vse večne čase odpisati Rusijo kot dobavitelja poceni energentov Evropi?

    Leyenova je Nemka. Je kdaj pomislila, kako bilo, če bi bila Nemčija na veke kaznovana zaradi nacistov in Hitlerja?

    Kaj pa Amerika, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom napadla celo vrsto držav? Razmišlja Bruslej o osamitvi Amerike?

    Je sploh cilj te norosti večno kaznovanje Rusije ali gre morda za kak drug cilj? Gre za postopno izvedbo happytalisma, ko ne boš imel ničesar in boš srečen?

      • Ne pametuj! Kje ti vidiš, da kdo gradi nuklearke? Francija je svoje tako zanemarila, da jih pol ne deluje več. In tudi če bi lahko shajali brez ruskih energentov, Rusija ima tudi celo vrsto surovin, ki jih potrebuje evropsko gospodarstvo. Še dolgo bomo odvisni tudi od Arabcev.
        Prazne besede so poceni.

    • Re:…mislijo za vse večne čase odpisati Rusijo kot dobavitelja poceni energentov Evropi?

      Za vse vecne case mogoce ne. Vsekakor pa toliko casa, kolikor bo trajal ta ruski rezim. Dolfetovi so tudi bili na crni listi do konca in cez.
      Sicer mogoce res zahod ni konsekventen, ampak trenutno je Rusija nas najvecji problem. Ko bo Kitajska vecji problem, se bomo pa s tistim ukvarjal. Z Ameriko ni tezav, nas zaveznik je.

    • @rasputin

      V čem je problem kaznovanja Rusije? Zanimivo razmIšljanje nekoga, ki živi v državi, kjer se nikogar nikoli in za nič ne kaznuje. Razen seveda kurjih tatov.

      Osnoven problem EU je, da ni emancipirana in podlega vpljivu raznih velesil. Enkrat Rusije in enkrat ZDA, Kitajske… nima lastne vizije. V takem položaju seveda težko kogarkoli kaznuje in njena beseda bolj malo velja. Na drugi strani bi močna in emancipirana Evropa lahko kaznovala tako Ruse, ZDA, Kitajce in bila pomemben soodločevalec svetovnega reda… Kar ni parav pač ni prav in neka oseba z integriteto tega nikakor ne more nagraditi.

      Kar se Ukraije tiče bi morala EU še bolj odločno stopiti na Ukrajinsko stran, saj je Putin zasedel prav pomembna nahajališča energentov in s trenutnim izzidom Evropo še bolj “drži za jajca”. Neemancipirana Evropa pač.

      Slovenija je tukaj poseben primerek (dobesedno) slaboumja. Na najvišje mesto v državi smo si izvolili narcisističnega energetskega oligarha in globoko državo. Tudi po zaslugi (ponavljajoče se) naivnosti Janše in co. S tako vlado bomo kot narod ali država res težko preživeli. S tako desnico pa tudi.

      • Problem kaznovanja Rusije je v tem, da je ukrajinsko tragedijo zakuhala Amerika, ko je leta 2014 izvedla nasilen puč v Kijevu, ki je odnesel legalno in demokratično izvoljenega predsednika, namesto njega pa je postavila pro-ameriško marionetno vodstvo, ki je sprožilo državljansko vojno, ki traja do danes. V tej vojni je samo v Donbasu med 8-letnim topniškim obstrljevanjem umrlo ca 13 tisoč ljudi, večinoma ruskih civilistov.

        Kako bi se ti počutil, če bi recimo Italija s topovi obstreljevala slovenska naselja v Italiji 8 let? Osem let je Kremelj čakal na diplomatsko rešitev spora, Kijev, Zelenski, Nato, Amerika pa so očitno računali na vojaško rešitev spora. Kijev je v času pred rusko invazijo močno intenziviral topniško obstreljevanje Donbasa, zaradi česar se je moralo izseliti ca 700 tisoč prebivalcev, in izzval rusko reakcijo. Po ameriških sugestijah.

        Problem kaznovanja Rusije je tudi v tem, da bi morali za vojne zločine kaznovati tudi storilce v ameriških vojnah v Vietnamu, Afganistanu, Iraku, Siriji, Libiji…
        Toda ne, Bush mlajši je celo sprejel poseben zakon, The Hague Invasion Act, po katerem mora ameriška vojska posredovati v primeru, da bi bil katerikoli Američan obtožen pred haškim sodiščem. Kakšno ponižanje je to za ves miroljuben svet, zlasti pa za Evropo in Nizozemsko!

      • Kar se Ukraije tiče bi morala EU še bolj odločno stopiti na Ukrajinsko stran, saj je Putin zasedel prav pomembna nahajališča energentov in s trenutnim izzidom Evropo še bolj “drži za jajca”
        ***
        Razen premoga mislim, da ni v žDonbasu ničesar drugega. Ukrajina celo zdaj med vojno uvaža plin iz Rusije – čeprav terja od vseh drugih, da zaostrijo sankcije proti Rusiji.

  2. Veliko vprašanje je tudi izraba vetrne energije, ki je v Sloveniji tako rekoč ni.
    ***
    Se še kdo spomni Volovske rebri, kjer so mislili postaviti nekaj vetrnic? Vsi slovenski naravovarstveniki, okoljaši, ekologi, zeleni, ekofašisti … so zagnali vik in krik, da bodo vetrnice pobijale ptiče … In zadeva je padla v vodo.

    Mimogrede: Menda samo mačke pokončajo ca 8 milijard ptic na leto. Bomo prepovedali mačke?

  3. No, EU dela samomor. Vsa ta nora politična elita, ki sesaj vodi to nesmiselno gonijo, bo na naslednjih volitvah izgubila, ker ji volilci 40% podražitev ne bomo odpustili. Pozimi se bodo gospodinjstva spraševala “ali bomo danes jedli, ali se bomo greli”? Oboje skupaj ne bo šlo.

  4. Rezultat zdaj že bivših sankcij zoper Rusijo zaradi Krima, je bil, da je Rusija postala največji izvoznik žit na svetu. Po količinah daleč pred ZDA, Kanado, Argentino… Rezultat današnjih sankcij pa je, da se rubelj krepi in skupaj z juanom spodriva dolar, kot svetovno rezervno valuto. Slaba novica za Ameriko.
    Rusi vso načrpano nafto in plin prodajo. Če ne Kitajcem pa Indijcem ali na Japonsko

      • Ne vem po kakšni ceni. Ampak skupaj jih je 3 miljarde potrošnkkov energije. Napram Evropi?
        Recimo, da ima Evropa 600 miljonov. Pomeni, da Rusija preživi tudi brez Evrope. Obsedeni EU politiki so preprosto brez pameti. Naravnost smešni so s temi ukrajinskimi zastavicami, navijaško, kot, da bi šlo za nogometno tekmo. Preganjajo operne pevke in dirigente, preganjajo celo že pokojne pisatelje, ki so bili po rodu celo Ukrajinci, samo ” zločinsko” so pisali v Ruščini. Kakšna beda!

  5. Porabo fosilnih goriv bi morali že zdavnaj močno zmanjšati že zaradi podnebja. Sedaj le plačujemo ceno za to, ker politike zanima le čas do prihodnjih volitev. Vseh so polna usta o obnovljivih virih in zmanjšanju obremenitve okolja, ko gre za konkretne ukrepe pa vse po starem. Npr., ko je govora po potrebnem novem pasu avtoceste, se nihče, ne politiki ne novinarji ne vprašajo, če ne bi bilo denarja bolje vložiti v učinkvit javni prevoz.

  6. Dragi moji, ne nafta, ne elektrika, na prvem mestu bo v svetu bitka za vodo! Mi imamo samo srečo, da živimo na vodnatem področju. Nič drugega!
    Imamo več kot 60 % gozdov – pa tudi tega ne znamo pametno izkoristiti. Greli bi se lahko na biomaso, ker projekti že obstajajo. Vendar so politični interesi drugačni. Dunaj in Gradec se že več desetletij greje na odpadne surovino (smeti). Zakaj ne prevzamemo dobrih praks, ki so zelo blizu! Ni interesa!
    Žal!

      • Peter Klepec, tebi pa vedno uspe zgrešiti tarčo. V tistih časih, ko je bil v Ljubljani smog, je bilo tisoče individualnih kurišč s slabim izkoristkom. Danes ima večina stanovansjkih objektov ogrevanje prek daljinskih toplovodov, izkoristek kurjenja pa je v sodobnih pečeh neprimerno večji kot je bil desetletja nazaj. Že samo dejstvo, da so kurišča centralizirana in imajo visoke dimnike s filtri, zmanjšuje smog na minimum.

  7. Vprašam, da ne tavam.

    Kaj pa če so vzrok za menjavo zakupnika za del kapacitet plinskega terminala na Krku, ki je bil obljubljen Sloveniji, neodmerjene izjave bodoče zunanje ministrice Tanje Fajon, Device Orleanske, v zvezi z odnosi med republikama Slovenijo in Hrvaško.

    To pomeni, da še niti ni imenovana za zunanjo ministrico, pa že dela škodo na področju zunanjih zadev.

    • Mefisto, prav nič ne tavate, zadeli ste žebljico na glavico: golobica Tanja bi se lahko pisala Gobec. Hrvati pa tudi niso od včeraj in niso po župci priplavali.

      Tanja še niti ministrica ni postala, pa je že poslabšala odnose s sosednjo Hrvaško. Če bo zares postala zunanja ministrica, bo Italija naslednja soseda v vrsti držav za poslabšanje odnosov z Republiko Slovenijo. Mnogi pomnimo Tanjine neprisebne, neokomunistične izbruhe ob hvalevrednem spravnem dogodku, ko sta predsednika Mattarella in Pahor skupaj
      prisostvovala podpisu dokumenta, s katerim je Narodni dom prešel v last slovenske narodne skupnosti v Italiji, pred tem pa sta skupaj položila vence k spomeniku bazoviškim junakom in k spominskim ploščam na Bazoviški fojbi.
      Od častilke morilca Kidriča v vlogi zunanje ministrice si ne moremo obetati ničesar dobrega, ta ženščina bi znala slovenski skupnosti v Italiji še Narodni dom zakockati!

      Sicer dam Hrvatom tako in drugače popolnoma prav, da so posel s plinom dali hrvaškemu podjetju.

  8. Ce se ze gremo vojno, potem se ve kaj se naredi. Popolna prekinitev vseh gospodarskih, financnih in drugih fizicnih kontaktov.
    Brez veze je se naprej uvazati plin in ga seveda tudi mastno placevati, obenem pa lifrati topove in tanke.
    Ce smo v vojni, nas bo pac vsaj nekaj casa zeblo. Ce bi Rusi streljali direktno po nasih glavah in ne samo po nasih tankih, najbrz tudi ne bi uvazali njihovega plina.

    • Ta vojna je nepotrebna vojna, ki se bije v interesu ameriške oboroževalne in energetske industrije. Kot na nešteto drugih krajih po svetu, je ameriška politika izvedla puč v tudi Ukrajini, prek njega sprožila državljansko vojno, ki je nato eskalirala v vojno med Rusijo in Ukrajino, svet pa pahnila v novo oboroževalno tekmo in v nesluteno višanje cen energentov, kar vodi v svetovno gospodarsko krizo. Vse za dobičke predvsem ameriških orožarjev in energetikov.

Komentiraj