Evropska direktiva o obdavčitvi energije: napad na fosilna goriva za ceno promocije biogoriv?

Pogovori o reviziji 20 let stare direktive o obdavčitvi energije potekajo počasi zaradi nasprotovanja držav EU pri vprašanju, ki zahteva soglasje 27 držav članic.

Na prelomu stoletja so države Evropske unije ugotovile, da so za naftne proizvode uvedle minimalne davčne stopnje, za druge vire energije pa podobne dajatve niso veljale. To je ogrožalo pravilno delovanje enotnega trga EU, so se strinjale in leta 2003 je bila sprejeta direktiva o obdavčitvi energije (ETD).

Direktiva je določila najnižje davčne stopnje za vse vrste energije, od goriv za prevoz in ogrevanje do električne energije. Zaradi direktive države EU niso več izvajale cenovnega “dampinga”, da bi se medsebojno podrezale, in enotni trg se je ohranil.

Vendar zakon, ki goriva obdavčuje na podlagi njihove energijske vsebnosti na prostornino – ali evrov na liter – naj ne bi bil več primeren, saj si Evropa prizadeva doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. Poleg tega so bile dodane številne izjeme – za letalska ali pomorska goriva, ki se uporabljajo na ribiških ladjah.

Napad na industrijsko rabo fosilnih goriv

Evropska komisija je julija 2021 v okviru načrta “Fit for 55”, katerega cilj je do konca desetletja prepoloviti emisije toplogrednih plinov, predložila revizijo, da bi to odpravila.

Namesto količine se bodo goriva začela obdavčevati glede na njihovo energijsko vsebnost in okoljsko učinkovitost, je takrat napovedal izvršni organ EU. “Za goriva, ki imajo najbolj negativen vpliv na okolje, bodo veljale višje minimalne stopnje,” je predvideval predlog. Tista, ki se uporabljajo za letalski promet znotraj EU, pomorski promet in ribolov, pa ne bi smela biti več v celoti izvzeta iz obdavčitve energije. Skratka, predlog bi odpravil stare oprostitve in nižje stopnje, ki trenutno spodbujajo uporabo fosilnih goriv.

V ozadju pa očitno deluje predvsem ideja o promociji raznih alternativnih goriv. Namreč, kot rečeno, je osrednji del reforme predlog, da se sistem obdavčitve na ravni EU, ki temelji na količini (ali evrih na liter), spremeni v sistem obdavčitve, ki temelji na energijski vsebnosti ali gigadžulih.

Biogoriva so prikrajšana zaradi obdavčitve na podlagi količine, ki je izražena na liter, je v svojem predlogu za reformo obdavčitve energije pojasnil izvršilni organ EU. Razlog za to je, da ima liter biogoriva običajno nižjo energijsko vsebnost kot bencin ali dizelsko gorivo, čeprav se uporablja enaka davčna stopnja, je dejal. Bruselj pa poskuša spodbujati uporabo biogoriv, zato s prehodom na davčno osnovo glede na energijsko vsebnost popravljamo to prednost fosilnih goriv. Po navedbah izvršnega organa EU bo reforma spodbudila uporabo električne energije in “alternativnih goriv, kot so vodik, sintetična goriva, napredna biogoriva itd.”

Soglasje držav ostaja glavna ovira

Vendar se je izkazalo, da je odprava teh desetletja starih privilegijev med državami EU nepriljubljena, zaradi česar je v Svetu ministrov EU, ki združuje 27 držav članic bloka, skoraj nemogoče doseči potrebno soglasje.

A zakon velja za ključni vidik podnebne politike bloka, saj daje prednost električni energiji pred fosilnimi gorivi. “Vse študije kažejo, da je elektrifikacija – do 60–70 % gospodarstva – najcenejša rešitev za doseganje evropskih ciljev glede zmanjšanja emisij ogljika. Hkrati pa za elektroenergetski sektor določamo zelo visoke davke in dajatve, kar zvišuje cene električne energije,” je za bruseljske medije pojasnil Christian Egenhofer, višji raziskovalec pri Centru za evropske politične študije v Bruslju.

“Edini način, kako se lahko s tem spopademo, je, da zmanjšamo obdavčitev električne energije in zvišamo davke na goriva in izdelke z visoko vsebnostjo ogljika,” je povedal v intervjuju za EURACTIV julija 2019, preden je sedanja Evropska komisija nastopila mandat.

Raziskava projekta Regulatory Assistance Project je pokazala, da v velikih državah EU električna energija nosi nesorazmeren delež bremena obdavčitve energije. V Italiji, Španiji, Združenem kraljestvu, Belgiji in Nemčiji je električna energija preveč obdavčena, v treh primerih za več kot 200 %, nafta in fosilni plin pa sta premalo obdavčena, je ugotovila raziskava.

Direktiva ostaja daleč od uresničitve

Medtem ko so številni predlogi Komisije o podnebni politiki do leta 2021 sprejeti ali v zaključni fazi pogajanj, pa pogovori o direktivi o obdavčitvi energije napredujejo s polžjo hitrostjo.

Delovna skupina držav EU se je 11. maja sestala, da bi razpravljala o najnižjih davčnih stopnjah, ki bi jih bilo treba vključiti v novo direktivo o obdavčitvi energije, kar je bilo prvo tovrstno srečanje od začetka reforme pred skoraj dvema letoma.

Do takrat so se razprave v celoti osredotočale na “davčno osnovo”, kar je bil prvi dogovor o tem, kaj bodo pravila zajemala. Vendar je bil to lažji del. Doseganje soglasja o najnižjih davčnih stopnjah je “težka in politično občutljiva tema”, je pojasnil tiskovni predstavnik češkega stalnega predstavništva v Bruslju, ki je lani med šestmesečnim vodenjem EU vodilo pogajanja o direktivi o obdavčitvi dohodkov iz dejavnosti.

Švedi, ki do julija predsedujejo EU po načelu rotacije, nimajo pravega upanja, da bodo v šestih mesecih dosegli dogovor o davku na dodano vrednost. “Švedska ne pričakuje dogovora v času našega predsedovanja. Zato bo zadeva predana španskemu predsedstvu,” je dejal njihov tiskovni predstavnik.

Po mnenju Čehov je potrebno še nadaljnje delo, zlasti v zvezi z najnižjimi ravnmi obdavčitve v EU in dolžino prehodnih obdobij. Države EU zahtevajo daljša prehodna obdobja v sektorjih, kjer se ukinjajo občutljive izjeme. Zdi se, da je pred bruseljskimi diplomati dolga in naporna pot, saj morajo za sklenitev dogovora krmariti med 27 različnimi interesnimi skupinami.

Največje ovire za soglasje evropskih držav

Pomorski promet je eden od sektorjev, za katerega bi direktiva lahko odpravila velikodušne izjeme. Poznavalci panoge to označujejo kot dvojno škodo, saj naj bi bil ta sektor vključen tudi v sistem EU za trgovanje z ogljikom.

Grčija, Malta in Ciper, pristanišča, ki jih izbirajo svetovne ladijske družbe in zavarovalnice, odločno nasprotujejo ukinitvi oprostitve.

Druge države, zlasti tiste s prevladujočo ribiško industrijo, se borijo za ohranitev davčne olajšave za ribiško, večinoma dizelsko gorivo. “Trdijo, da branijo konkurenčnost svoje ribiške industrije,” je v intervjuju za bruseljski medij dejal Davide Sabbadin, višji uradnik za podnebno politiko pri Evropskem okoljskem uradu (EEB), krovni zeleni skupini.

Španija in Portugalska tradicionalno sodelujeta pri zagovarjanju interesov ribiške industrije v Bruslju, včasih s podporo Pariza. Tudi druge države EU, kot sta Irska in Danska, se lahko zanesejo, da bodo branile interese ribiške industrije.

Nekaj nezadovoljstva povzroča tudi odprava posebne obravnave EU za letalska goriva. “Obdavčitev letalskega in ladijskega prometa se zdi za večino južnoevropskih držav precej zapletena,” je pojasnila Henrike Hahn, EU poslanka iz Nemčije.

Medtem se je izkazalo, da sta v srednji in vzhodni Evropi nepriljubljena tudi ponovna uskladitev davkov na goriva za cestni promet – dizel in bencin – ter preusmeritev davkov na premog. Približno 46 % Poljakov ogreva svoje domove s premogom, s spremenjeno direktivo o obdavčitvi energije pa bi se najnižji davek na premog za ogrevanje povečal. “V Srednji in Vzhodni Evropi se direktiva o obdavčitvi energije na splošno sooča z večjim odporom,” je dejala Hahnova. Dodala je, da se zdi dokončanje reforme pred volitvami v EU leta 2024 nedosegljivo.