Evroposlanci kljub hudim trenjem sprejeli reformo avtorskega prava. Strasbourg nov dom najstarejše slovenske trte, ure ne bomo več prestavljali.

Tadeja Kreč
2

Po dveh letih in pol pogajanj, usklajevanj, večkratnih protestov in lobiranja “vse od Lady Gage do vodje YouTuba”, kot piše Politico, so evropski poslanci danes z 348 za in 274 proti sprejeli Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

Z le petimi glasovi razlike so zavrnili tudi sprejem amandmajev, ki bi vplivali na  najbolj »problematična« člena.

Gre za kompromis

Na tem področju avtorskega prava v EU trenutno velja direktiva iz leta 2001, zato danes sprejeta ureditev poskuša največje platorme, predvsem Google, Facebook in YouTube, prisiliti, da s sklenitvijo licenčnih pogodb tudi ustvarjalci vsebin prejmejo svoj del zaslužka za svoja avtorska dela. Evropska komisija pravi, da je sprejeta direktiva kompromis med interesi vseh akterjev, nekakšna win-win situacija.

Direktiva velja za podjetja, katerih glavna dejavnost je služenje z oglasi na vsebinah, ki niso njihovo avtorsko delo, imajo letno več kot 10 milijonov prometa, mesečno več kot 5 milijonov ogledov in so starejša od treh let, s čimer se zavaruje manjša podjetja in startupe, je za Domovino dejal Franc Bogovič. Omogoča tudi številne izjeme, na primer podjetja, katerih glavna dejavnost je posredovanje novic in vsebine, namenjene za izobraževanje.

Mnogo nestrinjanja

Hkrati njeni kritiki opozarjajo, da bo škodila državljanom in uveljavila uzakonjeno cenzuro na spletu, saj si bodo filtriranje vsebin, s katerimi imajo sklenjene avtorske pogodbe lahko privoščili le največji ponudniki vsebin, ki bodo te prepoznavale z algoritmi in s tem lahko odstranile tudi marsikaj povsem nespornega.

Države članice imajo sedaj dve leti časa, da direktivo prenesejo v svojo državno zakonodajo, kar utegne biti svojevrsten izziv zaradi možnosti različnih interpretacij nekaterih delov. Slovenija je bila do sedaj glede direktive razdeljena, zato se uradno do nje ni opredelila.

Vsebina je razklala tudi politične skupine v parlamentu. Tri največje, EPP, S & D in Alde, so svojim članom naročile, naj direktivo podprejo, a so mnoge nacionalne delegacije kljub temu glasovale proti njej. Nekateri nasprotniki reforme, ki sedaj potrebuje še podporo ministrov držav članic, so se zavezali, da se bodo proti njej oz. omejevanju svobode izražanja borili na nacionalni ravni.

Novi zakon o avtorskih pravicah, kakršen je, ogroža brezplačen internet, kot ga poznamo: algoritmi ne morejo razlikovati med dejanskimi kršitvami avtorskih pravic in popolnoma pravno ponovno uporabo vsebine za namene, kot je parodija,” je po glasovanju dejala Julia Reda, poslanka Zelenih in ena glasnejših nasprotnic reforme.

Neustrezna in tvegana

Med slovenskimi poslanci so direktivo podprli Franc Bogovič, Lojze Peterle in Ivo Vajgl, preostali so glasovali proti. Tanja Fajon je kompromis že na včerajšnjih protestih v Ljubljani označila za »gnil«, danes pa kot »zelo spornega«. Na svoji spletni strani je danes zapisala, da gre za »žalosten dan za svobodo interneta«. Prosti direktivi so glasovali tudi evroposlanci iz vrst SDS, ki si menijo, da direktiva ne zagotavlja ustrezne zaščite ustvarjalcev, prav tako pa pušča preveč odprtih izvedbenih vprašanj”. Izpostavili so tudi tveganja, ki jih predstavljajo filtri, ki bodo vplivali na svobodno uporabo interneta.

Lojze Peterle je dejal, da je cilj direktive narediti red in prispevati k pravni varnosti. »Ta veliki živijo od dela drugih in kritičen odnos do tega razglašajo za napad na svobodo interneta,« je dejal in dodal, da filtre največji ponudniki vsebin uporabljajo že sedaj, pred sprejemom kakšne zakonodaje na tem področju.

Ure ne bomo več premikali. A ni še jasno, ali bomo ostali pri zimskem ali pri poletnem času.

Evropski parlament je danes med drugim podprl tudi konec premikanja ure znotraj EU z letom 2021, države članice pa se bodo lahko same odločile ali za zimski ali za poletni čas, ob čemer sta jih tako komisija kot tudi parlament pozvala, naj se pri tem uskladijo in preprečijo kaos.

Slovenska najstarejša trta ob 15-letnici vstopa Sloveniji v EU tudi v Strasbourgu

Ob 15. obletnici vstopa Slovenije v evropsko zvezo je Peterle v parku v vrtu Jardin d’essai, blizu Evropskega parlamenta skupaj s podžupanjo mesta Strasbourg Nawel Rafik-Elmrini posadil potomko najstarejše trte iz Maribora, s simbolnim pomenom za vso Evropo.

Trta je narava, ki je postala kultura, da bi okrepila veselje do življenja. Trta in kultura sta bistveni za identiteto Evrope. Sta del njene duše. Ta kultura nas povezuje in bogati,” je dejal in zbranim sklenil: “Naj nas njen sad navdihuje za delo za Evropo dostojanstva, svobode, miru, solidarnosti, sodelovanja, bogateče različnosti in enotnosti za skupno dobro.”

2 KOMENTARJI

  1. Bojijo se, da se bomo naslajali, ko bodo Turki v Siriji in na Golanu klali Ameriške in Izraelske vojake. To se bo zgodilo kmalu bo Assadovi smrti.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime