Evropejci imajo terorizma čez glavo dovolj, a ga vseeno ne bi preganjali s “prekomerno vojaško silo”

Irak je za kristjane še vedno zelo nevarna država

V zadnjem letu je bila Evropa tarča veliko terorističnih napadov. Zato so Evropejci po raziskavi centra Pew Research že siti življenja v negotovosti.

Islamsko državo vidijo kot glavno grožnjo svetovnemu miru, zanimivo pa je, da so zadržani pri uporabi polne, oziroma prekomerne vojaške sile za njeno uničenje.

Ni presenetljivo, da je najvišja podpora napadu na ISIS zabeležena v Franciji, najnižja pa v Grčiji in na Madžarskem.

Kar 76% vprašanih iz desetih evropskih držav je Islamsko državo ocenilo kot grožnjo drugim narodom tega sveta. Ko pa pridemo do vprašanja širše strategije za poraz terorizma povsod po svetu, pa se mnogo Evropejcev boji, da bi pretirana uporaba vojaške moči povzročila le sovraštvo, ki bi peljalo do še več terorizma.

Tako meni 53% vprašanih in vidno je, da so Evropejci glede boja proti terorizmu precej razdeljeni. Uporabo polne vojaške moči kot najboljšo strategijo vidi 41% vprašanih.

Kljub temu 69 % vprašanih Evropejcev, oziroma devet od desetih držav podpira vojaško akcijo koalicije pod vodstvom ZDA proti ISIS-u v Siriji in Iraku, čeprav so mnogi samoiniciativno izrazili skrb nad prekomernim zanašanjem zgolj na vojaško moč kot strategijo za zmago nad terorizmom.

anketaFrancozi največji podporniki posredovanja, najbolj proti so Grki

Od Francozov, ki so v zadnjem letu doživeli največ terorističnih napadov, se z uporabo vojaške moči za iztrebljanje terorizma ne strinja le 16 % vprašanih,  44 % jih je naklonjenih uporabi polne vojaške moči v ta namen, 51 % pa jih meni, da bi zgolj zanašanje na vojaško moč lahko pripeljalo do več terorizma.

S posredovanjem koalicije pod vodstvom ZDA proti ISISU v Iraku in Siriji se ne strinjajo predvsem Grki in Madžari.

Krati pa kar 51 % Madžarov vidi rešitev v polni uporabi vojaške sile, vodilni pri takšnem stališču pa so Italijani in Poljaki (52 %).

Glede strahu, da preveliko zanašanje na uporabo vojaške moči vodi v še več terorizma, sta se izoblikovala dva bloka držav. Temu v veliki meri pritrjujejo Nizozemci, Nemci, Grki in Britanci, da je strah odveč pa so prepričani Poljaki, Italijani, Madžari in Švedi.

Francija in Nemčija za pošiljanje podatkov iz kodiranih aplikacij varnostnim agencijam

Francija in Nemčija sta v torek na skupni novinarski konferenci predstavila predlog, da bi izdelovalci aplikacij za kodirane komunikacije morali podatke pošiljati varnostnim agencijam, ki bi lahko razpolagale z vsemi podatki.

Spleti varuhi (osebnih) podatkov takšnega predloga ne pozdravljajo, saj menijo, da je kodiranje pomembno za varnost podatkov na internetu, predvsem za bančne transakcije.

A predvsem eksperti na področju varnostnih ved opozarjajo, da ekstremisti prav kodirane aplikacije vse pogosteje uporabljajo v namene prikrivanja svojih lokacij, za koordinacijo operacij, prodajo orožja in celo za oddajanje spolnih sužnjev.

Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je ob tem povedal, da so samo v zadnjem mesecu pridržali tri ljudi z jasnim načrtom za teroristični napad, a policija ni imela možnosti, da bi pogledala njihove pogovore v kodirane aplikacije.

Zato skupaj z nemškim kolegom upata, da bodo podjetja, ki se ukvarjajo s takimi aplikacijami preiskovalcem dala dostop takrat , ko bo to potrebno za nacionalno varnost.

Nemčija pripravlja nov koncept civilne obrambe

V novi strategiji obnovljene civilne obrambe v Nemčiji bo vlada prebivalcem svetovala kopičenje zalogehrane in drugih nujnih potrebščin za deset dni, za primer vojne ali drugih katastrof. Kot primerna zaloga pitne vode, predpisana s strani notranjega ministrstva, je denimo dva litra na dan za vsakega posameznika.

To je prvič obnovljena strategija civilne obrambe po koncu hladne vojne, nastajala pa je hkrati z že objavljeno »belo knjigo« varnostne politike. V njej sicer ne vidijo velike verjetnosti za napad na državo, a tudi tam zahtevajo primerne varnostne ukrepe.

Predvidevajo tudi zanesljivejše sisteme alarmov in pripravljenost zdravstva, prednost pa naj bi spet dobila civilna podpora vojaških sil. Odpirajo tudi vprašanje ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka, ki so ga v Nemčiji ukinili leta 2011.

Komentiraj