Evropejce bolj kot terorizem skrbijo migracije. Slovenci med najbolj zaskrbljenimi

POSLUŠAJ ČLANEK
Med njima številni vidijo vsaj posredno vzročno-posledično povezavo, a terorizem državljane članic Evropske unije sam po sebi ne skrbi toliko kot migracije na splošno, ugotavlja zadnja anketa Evrobarometra.

Slovenci smo, skupaj s Čehi in takoj za Estonci in Maltežani, v EU nad migracijami najbolj zaskrbljeni. Obenem pa v družbi Italije, Francije, Španije, Češke in Grčije do EU postajamo najbolj nezaupljivi. Zaupanje v EU je med državljani 28 članic sicer v zadnjih letih v porastu in se stabilizira pri 42 odstotkih.

Migracije so kot glavno in najpomembnejšo skrb Evropske unije izpostavili državljani skoraj vseh članic EU. Le Portugalce bolj skrbi terorizem, Švede pa klimatske spremembe.

Zaskrbljenost nad migracijami je od poletnega merjenja v 2 odstotnem porastu in naravni EU dosega 40 % (prva izbira). Na prvo mesto jih je denimo postavilo 65 odstotkov Estoncev, 61 odstotkov Maltežanov ter 58 odstotkov Čehov in Slovencev. Sledijo Madžari (54), Ciprčani (52), Bolgari (51), Slovaki, Hrvati in Danci (48). Med najmanj zaskrbljenimi nad migracijami so Romuni (25 %), Portugalci (30 %), Britanci (31 %), Francozi (33 %), Avstrijci, Finci in Španci (vsi 38 % kot prvo izbiro).

Terorizem je za veliko večino Evropejcev druga največja skrb s pol manjšim odstotkom tistih, ki ga vidijo kot najpomembnejšo zadevo. Najbolj so nad njim zaskrbljeni Čehi (42 %), Litvanci in Portugalci (35 %), najmanj pa Nemci (13 %), Švedi (11%) in Avstrijci (10 %).

Slovenci smo z 20 odstotki terorizma kot prve izbire povsem na povprečju EU.

Tretja najpogostejša skrb Slovencev so javne finance (13 %), nato klimatske spremembe (12 %) in brezposelnost (11 %).

Kateri sta dva najpomembnejša izziva, s katerima se ta trenutek sooča EU? (klik za povečavo)


Zaupanje Slovencev v EU pada

V Evropsko unijo zaupajo štirje od desetih Evropejcev (natančneje, 42 %, kar je enako kot v poletnem merjenju in največ od jeseni 2010). Povprečje je višje od zaupanja v nacionalne vlade in parlamente (35 %).

Več tistih, ki zaupajo v EU kot pa tistih, ki ne, je v 17 državah članicah. Največ zaupanja je v Litvi, na Danskem in na Švedskem, najmanj pa na Češkem, v Veliki Britaniji in v Grčiji.

Slovenija je po zaupanju v Evropsko unijo na 23. mestu med 28 članicami. Ob tem pa je nezaupanje od poletnega merjenja padlo za 7 odstotkov, nezaupanje pa naraslo za 6 odstotkov. Negativna razlika je najvišja med vsemi državami članicami EU.



Zanimivo pa je, da kljub nezaupanju v EU Slovenci najbolj med vsemi državljani članic zagovarjamo skupno monetarno unijo in skupno evropsko valuto evro: 86 odstotkov nas je za in zgolj 11 proti. Za primerjavo, med našimi sosedi Hrvati je za evro zgolj 40 odstotkov vprašanih, najmanj, zgolj 21 odstotkov pa na Češkem, kjer so očitno zadovoljni s svojo krono.

KOMENTAR: Uredništvo
Migracije so za Slovence bolj pereč problem, kot so to pripravljeni priznati oblast in mediji
Da kritični spremljevalci družbenega dogajanja v Sloveniji dobimo resnično zanesljiv vpogled v domače javno mnenje, se moramo nasloniti na evropske javnomnenjske raziskave. In najnovejša nam kaže, da je vprašanje migracij med slovenskimi državljani zaznano kot mnogo večji problem, kot bi se zdelo, če spremljamo dejanja naše politične oblasti ter gledamo in prebiramo slovenske osrednje medije. Zavedajoč se tega je Marjan Šarec na potrditev globalnega dogovora o migracijah v Marakeš poslal zgolj državnega sekretarja in si s tem pred javnostjo opral roke za nekaj, s čemer nihče v vladi ne bi želel biti povezan v naslednjih mesecih in letih. A vprašanje migracij bo tudi to vlado slej kot prej doletelo in takrat bi z nadaljevanjem "refugees welcome" politike (pri čemer vsi vemo, da sploh ne gre za begunce), hitro skopnela sedanja "rekordna podpora", ki sta jo Šarčevi vladi namerili dve domači javnomnenjski agenciji.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike