EU pred izzivom: Kako v dobi nakupov prek spleta izboljšati varnost potrošnikov?

Blaž Čermelj
2

Na Brdu pri Kranju so se v petek, 24. septembra, zbrali ministri in ministrice, pristojni za varnost potrošnikov. V ospredju njihovih razprav sta bili dve panogi, ki sta v času epidemije covida-19 doživeli povsem različno usodo.

Svetovna pandemija je še dodatno spodbudila digitalizacijo trgovine in finančnih storitev. Ti panogi sta tako v zadnjem času doživeli izjemno rast. Povsem drugačno je bilo stanje na področju turizma, ki je v tem času skoraj popolnoma zastal.

Uveljavljanje pravic na obeh področjih pa je po besedah gostitelja srečanja, gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, postalo izziv, ki ga bo potrebno ustrezno obravnavati.

V EU pri uspešnosti zagotavljanja varstva potrošnikov lahko opazimo velike razlike. V minuli zdravstveni krizi je tako zelo dobro poskrbela, da so povračilo denarja za plačane letalske vozovnice prejeli milijoni letalskih potnikov. Se je pa v tem času izkazalo, da na ta izziv ni bila pripravljena evropska direktiva o paketnih potovanjih. Po besedah gospodarskega ministra Počivalška namreč potrošniki v turizmu v pogodbeni odnos vstopajo kot šibkejša stranka, zato so nekateri med njimi ostali brez možnosti povračila plačanih, a neizkoriščenih storitev.

A ne le tu, na področju evropske zakonodaje so tudi številna druga področja, kjer pravice potrošnikov niti približno niso dobro varovane.

Potrošniška zakonodaja za današnji čas

Eden od bistvenih vzrokov za takšno stanje je po mnenju evropskega komisarja za pravosodje in varstvo potrošnikov Didierja Reyndersa precejšnja zastarelost predpisov na področju potrošniške zakonodaje. Del tega je bil namreč z evropsko direktivo urejen že pred dvajsetimi leti.

Toda takrat so bile potrošniške navade v Evropski uniji bistveno drugačne, kot so danes. Tako je leta 2001, ko je bila na ravni EU sprejeta direktiva o splošni varnosti proizvodov, na spletu kupovala le peščica oziroma devet odstotkov Evropejcev, njihov delež pa je do leta 2021 narastel že na več kot 70 odstotkov.

Zato Evropska unija potrebuje potrošniško zakonodajo, ki bo primerna današnjemu času in bo ponudila stopnjo zaščite, ki bo enako varovala tako kupce na spletu kot v fizičnih poslovalnicah.

Obenem mora zagotoviti, da bodo izdelki, ki se prodajajo prek spleta, prav tako fizično varni kot tisti v poslovalnicah. Velika težava pri tem je, ker 70 odstotkov nevarnih izdelkov izvira iz t. i. tretjih držav, njihovi proizvajalci (in prodajalci) pa v EU niso prisotni. Zato lahko po mnenju pristojnega komisarja Reyndersa napredek dosežemo zgolj ob sodelovanju z aktom o digitalnih storitvah.

Komisar je povedal tudi, da tega področja poslej ne bo več obvladovala direktiva, pač pa uredba, kar pomeni, da bo ta v enaki obliki veljala za vse države članice.

Stroški nesreč in poškodb, povezanih z nevarnimi proizvodi, naj bi po podatkih Evropske komisije potrošnike in širšo družbo letno stale 11,5 milijarde evrov.

Pasti spletnih kreditov

Razpravljavci so na srečanju govorili tudi o težavah sedaj veljavne direktive o potrošniških kreditih. Ta namreč ne zajema področja posojil majhnih vrednosti (pod 200 EUR), vse več težav pa je tudi zaradi posojil, ki se najemajo prek spleta.

Prav tako danes ni več nujno, da se ob sklenitvi nekaterih kreditov preveri kreditna sposobnost posojilojemalca, zaradi česar številni potrošniki tvegajo, da se bodo pretirano zadolžili.

Na tem področju tako Evropska komisija zastopa stališče, da bodo morali potrošniki ob najetju posojila, tudi prek spleta, že tako prejeti vse ključne informacije, ki so pomembne, da sprejmete odločitev in da lahko primerjate različne ponudbe. Ob tem komisar Reynders izpostavlja tudi prizadevanje komisije za izboljšanje finančne pismenosti.

2 KOMENTARJI

  1. Po predstavi KUL koalicie je evropski komisar Reynders tisti komisar, ki lahko pomaga zrušiti Janševo vlado. Je namreč tudi komisar za pravodoje in pristojen za mednarodno tožilstvo, ki bo nadziralo porabo evropskih finančnih sredstev namenjenih premostitev sedanje covid krize.
    Slovenija namreč še ni predlagala tažilce za to tožilstvo, zaradi zanega zapleta, ko bi tožilski svet moral predlagati vsaj štiri tožilce, evropski svet pa bi izbral dva.Opozicija KUL zavaja domačo in tudi evropsko javnost s tem, da vlda namerno zavlačuje postopek, ker Janša noče biti poštar, se pravi, da le posreduje predlog v Evropo.
    Ob tem se jasno vidi skrajni domet KUL koalicije in njej naklonjenih medijev.
    Minornen zaplet,ki je le poniglavo nagajanje, postavlja KUL kolicija na prvo mesto, problematiko pa, ki jo je načela Slovenija in ki mora olajšati trgovanje in zaščititi potrošnike v Evropi pa enostavno prezre. V tem se vidi, da je kolaicija KUL poponoma nesposobna, brez jasnih ciljev. Zaradi lojalnih MSM lahko zavaja domačo javnost, ki naseda njenim poniglavostim. Med zavedene recimo spada tudi znani dopisnik foruma Domovina Igor, ki se redno oglaša in nam demonstrira, koliko mu dnevno kolaicija KUL s svojimi mediji opere gčlavo. Tudi ob takšnem uspehu ministra Počivalška ne bo našel pohvale, od komisarja Reyndersa pa bo pričakoval, da bo Počivalška z Janšo vred nagnal, kar se ne bo zgodilo.
    Bravo Počivalšek!

  2. Zaščita potrošnikov je nesmiselna, ker to ni bistven problem. S to “zaščito potrošnikov” bodo le dodatno omejili vstop novih podjetij na trg in posledično zaščitili velike igralce na spletu, ki imajo resurse, da premagajo nove in nove birokratske ovire. Amazonu in drugim se lahko le smeji ob tem slaboumju EU birokratov. Podpirajo monopole in nič drugega.

    Slovenija bi se morala zgledovati po prijemih Kitajske, ki se zelo dobro zaveda, kako skrbeti za razcvet drobnega gospidarstva na spletu. Ovire za vsop je pitrebno zmanjšati z različnimi podpornimi mehanizmi (subvencije, strokovna pomoč, podporne platforme…) in kar je najpomembnejše, je potrebno radikalno posodobit in poceniti poštne in kurirske storitve. To so napr stoprili Kitajci in se jim je na veliko obrestovalo. Področje spremljam že vsaj 30let in imam poln kufr nazadnjaštva, birokratov in streljanja v koleno.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime