EU pred izzivom: Kako v dobi nakupov prek spleta izboljšati varnost potrošnikov?

Blaž Čermelj
vir: Twitter, Evropska komisija
POSLUŠAJ ČLANEK
Na Brdu pri Kranju so se v petek, 24. septembra, zbrali ministri in ministrice, pristojni za varnost potrošnikov. V ospredju njihovih razprav sta bili dve panogi, ki sta v času epidemije covida-19 doživeli povsem različno usodo.

Svetovna pandemija je še dodatno spodbudila digitalizacijo trgovine in finančnih storitev. Ti panogi sta tako v zadnjem času doživeli izjemno rast. Povsem drugačno je bilo stanje na področju turizma, ki je v tem času skoraj popolnoma zastal.

Uveljavljanje pravic na obeh področjih pa je po besedah gostitelja srečanja, gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, postalo izziv, ki ga bo potrebno ustrezno obravnavati.



V EU pri uspešnosti zagotavljanja varstva potrošnikov lahko opazimo velike razlike. V minuli zdravstveni krizi je tako zelo dobro poskrbela, da so povračilo denarja za plačane letalske vozovnice prejeli milijoni letalskih potnikov. Se je pa v tem času izkazalo, da na ta izziv ni bila pripravljena evropska direktiva o paketnih potovanjih. Po besedah gospodarskega ministra Počivalška namreč potrošniki v turizmu v pogodbeni odnos vstopajo kot šibkejša stranka, zato so nekateri med njimi ostali brez možnosti povračila plačanih, a neizkoriščenih storitev.

A ne le tu, na področju evropske zakonodaje so tudi številna druga področja, kjer pravice potrošnikov niti približno niso dobro varovane.

Potrošniška zakonodaja za današnji čas





Eden od bistvenih vzrokov za takšno stanje je po mnenju evropskega komisarja za pravosodje in varstvo potrošnikov Didierja Reyndersa precejšnja zastarelost predpisov na področju potrošniške zakonodaje. Del tega je bil namreč z evropsko direktivo urejen že pred dvajsetimi leti.

Toda takrat so bile potrošniške navade v Evropski uniji bistveno drugačne, kot so danes. Tako je leta 2001, ko je bila na ravni EU sprejeta direktiva o splošni varnosti proizvodov, na spletu kupovala le peščica oziroma devet odstotkov Evropejcev, njihov delež pa je do leta 2021 narastel že na več kot 70 odstotkov.

Zato Evropska unija potrebuje potrošniško zakonodajo, ki bo primerna današnjemu času in bo ponudila stopnjo zaščite, ki bo enako varovala tako kupce na spletu kot v fizičnih poslovalnicah.

Obenem mora zagotoviti, da bodo izdelki, ki se prodajajo prek spleta, prav tako fizično varni kot tisti v poslovalnicah. Velika težava pri tem je, ker 70 odstotkov nevarnih izdelkov izvira iz t. i. tretjih držav, njihovi proizvajalci (in prodajalci) pa v EU niso prisotni. Zato lahko po mnenju pristojnega komisarja Reyndersa napredek dosežemo zgolj ob sodelovanju z aktom o digitalnih storitvah.

Komisar je povedal tudi, da tega področja poslej ne bo več obvladovala direktiva, pač pa uredba, kar pomeni, da bo ta v enaki obliki veljala za vse države članice.

Stroški nesreč in poškodb, povezanih z nevarnimi proizvodi, naj bi po podatkih Evropske komisije potrošnike in širšo družbo letno stale 11,5 milijarde evrov.


Pasti spletnih kreditov


Razpravljavci so na srečanju govorili tudi o težavah sedaj veljavne direktive o potrošniških kreditih. Ta namreč ne zajema področja posojil majhnih vrednosti (pod 200 EUR), vse več težav pa je tudi zaradi posojil, ki se najemajo prek spleta.

Prav tako danes ni več nujno, da se ob sklenitvi nekaterih kreditov preveri kreditna sposobnost posojilojemalca, zaradi česar številni potrošniki tvegajo, da se bodo pretirano zadolžili.

Na tem področju tako Evropska komisija zastopa stališče, da bodo morali potrošniki ob najetju posojila, tudi prek spleta, že tako prejeti vse ključne informacije, ki so pomembne, da sprejmete odločitev in da lahko primerjate različne ponudbe. Ob tem komisar Reynders izpostavlja tudi prizadevanje komisije za izboljšanje finančne pismenosti.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Dubravka Šuica, evropska komisarka: Ni dobro, da je bil v Sloveniji ukinjen urad za demografijo
  • 12. 04. 2024
Evropska unija zanemarja vodno energijo in s tem povezano industrijo? Največja podjetja so prepričana v to.
  • 30. 10. 2023
Komisarka Jourova pri obisku Slovenije zlorabila svojo funkcijo. Objavljamo celotno dokumentacijo o njenih pogovorih
  • 02. 04. 2024