EU dosegla dogovor o migracijah: ravnali bodo tako, da se migranti ne bodo odločali za pot v Evropo

Embed from Getty Images
Voditelji 28 članic EU so danes v Bruslju po maratonskih  pogajanjih le dosegli dogovor o migracijah. Celonočna pogajanja naj bi bila kaotična in dolga, a analitiki jih ocenjujejo zlasti kot izraz politične volje za skupno rešitev. Vsi pa družno izpostavljajo, da bo potrebnega še veliko dela.

Tako naj bi EU več svojega delovanja namenila temu, da bi se migranti sploh ne odločali za potovanje v Evropo. Tisti pa, ki bodo vseeno prišli, pa bodo takoj nameščeni v centre, kjer se bo odločalo ali so begunci ali migranti. Slednji se bodo morali vrniti.

Sprejeti sklepi so sicer po neuradnih ocenah predvsem nadaljnje usmeritve za reševanje migracijske problematike in ne toliko konkretne rešitve.

"Voditelji EU28 so se dogovorili o sklepih, vključno z migracijami," je tvitnil Donald Tusk po devetih urah migracijske razprave.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je razpravo opisal kot "dolgo in težko", je izpostavil, da je prvič dosežen dogovor o centrih za obravnavo migrantov zunaj EU in da bodo lahko članice prostovoljno vzpostavile centre tudi znotraj unije.

»Evropski svet je odločen, da prepreči ponovni pojav nenadzorovanega toka iz leta 2015 in da zaustavi nezakonite migraicije na vseh obstoječih in pojavljajočih se poteh,« so evropski voditelji zapisali v sklepe in dodali: »Da bi uničili poslovni model tihotapcev migrantov in tako preprečili tragične smrti, je nujno odpraviti spodbude za odločitev za nevarno potovanje, kar terja nov pristop do izkrcanja ljudi, ki se jih reši na morju.«

V tem kontekstu voditelji pozivajo k hitri preučitvi "koncepta regionalnih platform za izkrcanje", v tesnem sodelovanju z relevantnimi tretjimi državami ter uradom ZN za begunce (UNHCR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM).

Premeščanje in preseljevanje migrantov na prostovoljni podlagi

Na ozemlju EU bo, na podlagi skupnih prizadevanj, za rešene ljudi treba poskrbeti s premestitvijo v "nadzorovane centre" v članicah unije, a le na prostovoljni osnovi in ob zagotovitvi hitre obravnave s ciljem razlikovanja med nezakonitimi migranti. Prvi se bodo morali vrniti, ostali bodo lahko le drugi, ki potrebujejo zaščito, za katere bo veljalo načelo solidarnosti.

»Vsi ukrepi v kontekstu teh nadzorovanih centrov, vključno s premeščanjem in preseljevanjem, bodo na prostovoljni podlagi, a ne da bi to vplivalo na dublinsko reformo,« še piše v sklepih. Kot je razumeti, vprašanje stalnega mehanizma obveznih kvot v okviru azilne reforme, ki je za več držav sporno, torej še ostaja odprto.

Giuseppe Conte: Italija ne potrebuje več besed, ampak konkretna dejanja

Italijanski premier Guiseppe Conte, ki je takoj ob prihodu zapretil z vetom in nato zaradi migracij blokiral vse druge sklepe, je zadovoljen. Poudaril je, da se je danes rodila bolj odgovorna in solidarna Evropa ter da Italija ni več sama. A kljub temu ni podprl sklepov prvega dne zasedanja, češ da "Italija ne potrebuje več besed, ampak konkretna dejanja". Vrh poteka še v petek, tako da ima Unija še en dan, da prepriča Italijo v podporo sklepov vrha.

Tudi Poljaki zadovoljni z dogovorov

Nemška kanclerka Angela Merkel je na drugi strani optimistična in pozdravlja dogovor. Voditelji so se po njenih besedah dogovorili o močnejšem nadzoru gibanja prosilcev za azil znotraj unije. Znova je izpostavila, da noben prosilec za azil ne more sam izbrati države EU, kjer bo zaprosil za zaščito.

V pomoč Merklovi, ki mora za obstoj svoje vlade doma prepričati, da unija učinkovito ukrepa za zajezitev sekundarnih migracij v Nemčijo, so voditelji pozvali, naj članice tesno sodelujejo za zajezitev sekundarnih gibanj prosilcev za azil ter sprejmejo vse potrebne notranje zakonodajne in administrativne ukrepe.

Nemčija je že v stiku z več članicami glede "administrativnih dogovorov" za zajezitev teh gibanj, kar sproža skrbi, da bi to lahko vodilo v oblikovanje mini schengna.

Da je dosežen "dober kompromis", je ocenil tudi poljski premier Mateusz Morawiecki, ki je izpostavil dogovor o premeščanju na prostovoljni podlagi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je poudaril, da je dogovor plod skupnega dela in da je evropsko sodelovanje prevladalo nad nacionalnimi odločitvami.