Estonija: najbolj digitalizirana država v Evropi. Zdaj potrebujejo samo še ... internet

Vir foto: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Estonija, dežela izumiteljev Skypa in savne, je hkrati postsovjetska država, v kateri je parlament že leta 2000 sprejel nov zakon o telekomunikacijah, v katerem so dodali dostop do interneta na seznam univerzalnih storitev.

Država, v kateri se prestolnica šibi pod startupi in investicijami s področja digitalne industrije, pa bo morala še marsikaj postoriti, da bo digitalno modernizacijo v polnem zagonu prenesla tudi podeželje.

Javne storitve: digitalno in učinkovito


Estonija se je v desetletjih po razpadu Sovjetske zveze razvila v voditelja v digitalni industriji, v veliki meri zahvaljujoč ukrepom samih estonskih oblasti. Slednje so razvile gibanje, poznano pod imenom E-Estonija; njegov primarni namen je olajšati interakcijo državljanov z oblastmi s pomočjo storitev, ki se jih da opraviti preko spleta.

Dandanes lahko kot estonski rezident, pa tudi recimo podjetnik, 99% javnih storitev opraviš kar preko spleta, od plačevanja davkov do volilnega glasovanja; preko spleta lahko tudi dostopaš do lastne zdravstvene kartoteke in do digitalnih zdravniških napotnic. V bližnji prihodnosti se načrtuje digitalizirati vse učne materiale, ki bi bili potrebni v okvirih estonskega izobraževalnega sistema.

Praktično edina stvar, ki jo kot državljan ali rezident Estonije ne moreš storiti preko spleta, je poroka, ločitev, in nakup nepremičnin. Zaradi občutljivosti podatkov nenehno razvijajo tudi načine za zaščito le-teh.


Preko spleta se odpira tujim investicijam


Nedavno je Estonija kot prva država na svetu celo uvedla koncept spletnega rezidenstva, s katerim lahko od kjerkoli na svetu, skoraj v celoti preko spleta - odpraviti se moraš le do bližnjega estonskega veleposlaništva - odpreš podjetje v Estoniji, torej članici Evropske unije.

Estonska prestolnica, v kateri živi zgoščenega četrtina prebivalcev Estonije, je v zadnjih letih postala tudi prestolnica startupov s področja digitalne industrije.

Vse torej zveni super. Za uporabo vse te entuziastično razvite tehnologije potrebuješ samo še manjšo malenkost: internetni dostop. Ta pa, ko se iz prestolnice odpraviš malo globlje na estonsko podeželje, sploh ni tako samoumeven.

Digitalno, a (še) brez interneta


Že v začetku tretjega tisočletja se je v Estoniji pojavilo navdušenje nad brezžičnim internetom in opremiti državo s hotspoti se je prelevilo malodane v ‘družbeni projekt’. Hotspote so že pred več kot desetletjem po državi skrbno opremili z oranžno-črnimi tablami in navdušeno sem se lotila preverjanja informacije na njih, češ da je to ‘lokacija brezžičnega interneta’.

Toda na žalost, ko sem se gibala po južnem predelu Estonije, ob teh tablah, ki jih je včasih moč najti kar sredi gozda, z brezžičnim internetom nisem imela preveč sreče. Kot tudi ne v centrih manjših mest, če odštejemo kavarne in ustanove. Brezžični internet je bil po drugi strani dostopen na vlakih, ni pa delal na železniških postajah in na avtobusih, WiFi nalepki navkljub.

Estonija si je v zadnjem desetletju zadala več nalog, s katerimi bi izboljšala internetno pokritost na svojem ozemlju. Eden izmed njih je bilo Estwin, katerega namen je bil poleg promocije varnih WiFi točk, do leta 2018 omogočiti vsem stanovanjskim hišam, podjetjem in oblastem dostop do širokopasovnega omrežja s hitrostjo prenosa do 100 Mb/s. Ta projekt je ciljal predvsem na redko poseljena območja, v katera zasebna podjetja zaradi preredko naseljenega prebivalstva ne bi vlagali.

Dostop je kljub temu dandanes še vedno omejen; v kraju, kjer sem bivala na estonskem podeželju, smo bili občasno celo po več ur odrezani od spletnega sveta, pa tudi povezava sama ni bila vedno prijazna prenašanju video vsebin v živo.

Do prihajajočega leta, torej leta 2020, v Estoniji načrtujejo z internetom pokriti celotno državo. Koliko bo projekt prijazen podeželskemu prebivalstvu pa bomo še videli.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike