ESČP državam dalo proste roke, da preprečijo nastanek strank, ki temeljijo na vrednotah komunizma

POSLUŠAJ ČLANEK
Evropsko sodišče za človekove pravice s sedežem v Strasbourgu je, s tem ko ni dopustilo pritožbe Komunistične partije Romunije, odločilo, da imajo države pravico preprečiti oziroma zavrniti registracijo strank, ki se ne distancirajo od nekdanjih komunističnih strank oziroma temeljijo na vrednotah komunizma.

Neobstoj teh namreč razumejo kot nujen za demokratično družbo. Gre za odločitev, ki govori o odnosu do strank ki črpajo iz vrednot komunizma in bi lahko imela posledice za celotno Vzhodno Evropo.

A profesor na pravni fakulteti v Ljubljani Sašo Zagorc je prepričan, da ta odločitev nima velikega pomena za slovenski pravni red.

Na srečo za praktično celoten slovenski levi pol, temu dodajamo v komentarju uredništva, saj praksa kaže, da so vsi po vrsti bolj ali manj odkriti gojilci vrednot, ki jih je ESČP na tak način ponovno označilo za nesprejemljive v demokratičnem redu.  

Presoja ESČP ima korenine v letu 2015, ko je Komunistična partija Romunije tožila romunsko državo, ker je zavrnila registracijo organizacije na seznamu političnih strank v državi. Stranka je trdila, da je Romunija s tem kršila klavzulo o svobodi izražanja ter svobodi zbiranja in združevanja iz Konvencije o varstvu človekovih pravic.

Romunija je na drugi strani trdila, “da obstaja resnična nevarnost, da Komunistična partija Romunije spodkopa demokratične vrednote”, saj se nikakor ni hotela distancirati od nekdanje romunske komunistične stranke. Zlasti v obdobju gospodarske nestabilnosti, v katerem so prevladovali politični konflikti pred predsedniškimi volitvami in po nedavni spremembi zakonodaje, ki je namenjena vračanju nacionaliziranih stavb, bi lahko to povzročilo konflikte v družbi.

Komunistična partija Romunije se ni razlikovala od stare komunistične parije, saj je prevzela skoraj identičen simbol, imela isto vrsto organizacije in isto politično ideologijo. Poleg tega sta v tem primeru program in statut vsebovala nejasne, zelo splošne pogoje za določitev temeljnih načel stranke, kar je potrdilo željo ustanoviteljev po ponovni vzpostavitvi iste politične ideologije.

Odločitev potrebna za zaščito nacionalne varnosti


Senat sodnikov Evropskega sodišča za človekove pravice je tako danes pritožbo Komunistične partije Romunije na ESČP zavrgli in s tem odločil v prid Romuniji, ki je utemeljevala, da je njena  platforma “v nasprotju z zakonom o političnih strankah”.

Romunija je na sodbo izjavila, da je bila tovrstna odločitev potrebna za “zaščito nacionalne varnosti ter pravic in svoboščin drugih”, saj je odločitev Komunistične partije Romunije, da se ne loči od nekdanje komunistične stranke, predstavljala možnost resnih zlorab v prihodnosti.

Po mnenju Sodišča je Romunija ukrepala z namenom, da bi naslovila pereče družbene zadeve, zavrnitev registracije stranke tako razumejo kot nujno potrebno v demokratični družbi, saj je njen program med drugim vseboval tudi nacionalizacijo zasebne lastnine. Sodišče je tako ugotovilo, da je domače sodišče dovolj izčrpno pojasnilo razloge, zaradi katerih so odločili, da vloga za registracijo ni izpolnjevala pogojev.

Sašo Zagorc: Sodba ima relativno majhen informativni pomen za slovenski pravni red





Odločitev je v Sloveniji razveselila predvsem deklarirane nasprotnike komunizma. Na Twitterju se je pojavilo ogromno predlogov in pozivov k ukinitvi slovenskih političnih strank, ki so naslednice KPJ in KPS.

S kratkim komentarjem se je oglasil tudi predsednik vlade Janša

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1473695719617970189

Profesor na pravni fakulteti v Ljubljani Sašo Zagorc se z njimi ne strinja, saj je na tviterju zapisal, da je odločitev sprejel odbor 3 sodnikov ESČP le v francoskem jeziku. »Kar je verjetno eden od vzrokov, da je nihče v SLO ni prebral in dejansko razumel. To ni sodba, ampak odločitev o nedopustnosti pritožbe, saj ni bilo obsežne vsebinske presoje.«

Po njegovem mnenju tudi ne gre za zgodovinski dosežek, ker je ESČP o omejitvah registracije političnih strank v post-komunističnih državah že večkrat odločilo. »Prav tako ESČP ni odločalo o ravnanjih romunskih oblasti glede razpustitve, ampak nedovolitve registracije politične stranke v nastajanju. Hipotetično, standard za razpust delujoče politične stranke bi lahko bil še strožji od že strogih standardov za prepoved registracije. ESČP ponavlja, da lahko Romunija tudi zaradi totalitarne zgodovine KPR in na podlagi specifične zakonodaje omejuje registracijo političnih strank, ki dokazljivo vztrajajo na vrednotah ali de facto nasledstvu KPR.«

ESČP je tako po mnenju profesorja pravne fakultete torej dalo zeleno luč temu, da se ab initio prepreči poskus vzpostavljanja totalitarnega režima, zloraba pravic v bodoče in s tem ogrozitev državne varnosti oziroma temeljev demokratične družbe. »To še ne pomeni, da je ustanovitev stranke, temelječe na  komunistični doktrini, prepovedana sama po sebi. ESČP pojasni, da takšne stranke obstajajo v Romuniji in da njihova ustanovitev ni iluzorna. Pritožnik je tudi imel možnost prilagoditve statuta, a tega ni izkoristil. Na podlagi navedenega je možno sklepati, da ima sodba relativno majhen informativni pomen za slovenski pravni red, še zlasti ker imajo države relativno malo manevrskega prostora pri tovrstnih omejitvah svobode združevanja.«







KOMENTAR: Uredništvo
Neprijetna odločitev ESČP za ponosne naslednike komunistične partije v Sloveniji
Profesor Zagorc ima nedvomno prav v tem, da odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice še ne pomeni, da lahko država zdaj v Sloveniji razpusti eno, dve ali kar polovico strank, ki, bolj ali manj odkrito, zagovarjajo, temeljijo ali vztrajajo na vrednotah komunizma. Zagotovo pa je duh presoje sodnikov ESČP jasen v smislu, da komunistične vrednote za demokratično družbo enostavno niso sprejemljive. S takšnim stališčem pa, kot vemo iz prakse in ne samo teorije, pri nas nimajo težav le "ponosni nasledniki Komunistične partije" v SD-ju (kot jih je definiral poslanec Koprivc), temveč vsaj še v stranki Levica, pa tudi LMŠ in SAB. Zadnji dokaz je navsezadnje v parlamentu še enkrat več zavrnjeno sprejetje deklaracije o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, seveda zaradi tega, ker kot nesprejemljive navaja vse tri totalitarizme 21. stoletja, tudi komunističnega. Ironija, ki se vleče skozi ta mandat je, da ravno bolj ali manj odkriti ponosni nasledniki komunizma, ki so se, vajeni oblasti, v tem mandatu znašli v opoziciji, zdaj demokratično izvoljenim strankam na oblasti očitajo nedemokratičnost in avtoritarizem ter da so del te zgodbe, sicer v precej razvodeneli obliki, pa vendarle, uspeli potisniti celo skozi glasovanje v Evropskem parlamentu. V resnici pa so navznoter, v svojem jedru, največji oponenti tistih evropskih vrednot, ki sevajo iz zgornje presoje ESČP. A tega seveda pred demokratično Evropo ne bodo priznali, ker bi s tem uničili lastno kredibilnost velikih demokratov in borcev za človekove pravice. Tudi zato kakršnegakoli njihovega odziva na presojo ESČP ni za pričakovati.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike