Erdogan dobil referendum z 51 % glasov, opozicija se ne strinja

1
Uredništvo

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je proglasil za zmagovalca referenduma za spremembo ustave, ki mu daje veliko predsedniško moč.

Slednje naj bi namreč podprlo 51 % volivcev, a Republikanska ljudska stranka zahteva ponovno štetje 60 % glasov, saj so kritični do odločitve, da se kot veljavne sprejme nežigosane glasovne lističe, če se jim ne dokaže, da so lažni. 

Prebivalci treh največjih turških mest – Istanbul, Ankara in Azmir – so glasovali proti, poroča BBC.

Sprememba ustave, ki parlamentarni sistem zamenjuje z izvršilnim predsedniškim je po prepričanju Erdoganovh podpornikov potrebna zaradi modernizacije države.

Po 99.97 % preštetih glasov je ZA ustavne spremembe volilo 51.41 % glasujočih, PROTI pa 48.59 %, ob 85 % volilni udeležbi.

Erdoganova zmaga je po državi sprožila tako proslavljanja kot proteste. Dve največji opozicijski stranki sta že napovedali izpodbijanje rezultatov, nasprotniki ustavnih sprememb pa so zavzeli ulice Istanbula in svoje nezadovoljstvo izrazil s tradicionalno obliko protesta – tolčenjem po loncih in ponvah.

A na ulicah večjih mest so tudi Erdoganovi podporniki, ki slavijo zmago. Erdogan se jim je zahvalil za “zgodovinsko odločitev”, ki mu omogoča, da predsednik ostane še dva mandata, vse do leta 2029 (ustava sicer uvaja omejitev predsedniška mandata na 2, vendar ne velja za nazaj). Turški predsednik je državljane še pozval k spoštovanju rezultata.

Kaj prinaša sprememba ustave?

Osnutek sprememb predvideva naslednje predsedniške in parlamentarne volitve 3. novembra 2019. Predsednik bo imel 5 letni mandat in bo lahko izvoljen največ dvakrat.

  • Predsednik bo lahko neposredno imenoval glavne javne uslužbence, vključno z ministri
  • Imenoval bo lahko enega ali več podpredsednikov
  • Premierska funkcija bo ukinjena
  • Predsednik bo imel pooblastila za poseg v sodno vejo oblasti, ki ji Erdogan očita, da je pod vplivom njegovega nasprotnika – islamskega pridigarja Fethullaha Gulena, živečega v ZDA, ki ga obtožuje za julijski državni udar
  • Predsednik se bo lahko odločil ali razglasi ali ne izredno stanje v državi. To bo sedaj daljše – 6 mesecev, parlament pa ga bo lahko podaljševal po tri mesece.

Sistem po vzoru Francije ali pot k avtoritarizmu?

Erdogan utemeljuje, da so spremembe potrebne za lažje soočanje z varnostnimi težavami v državi devet mesecev po poskusu državnega udara ter da se država izogne krhkim koalicijskim vladam, ki so v preteklosti povzročale nestabilnost oblasti.

Po njegovih besedah bo nov sistem podoben tistemu v Franciji in ZDA in bo prinesel stabilnost v času kurdskega uporništva, napadov islamistov in konflikta v Siriji, ki med drugim povzroča močne begunske tokove.

Kritiki se po drugi strani bojijo še večjega vpliva in moči v rokah predsednika države, brez zavor in ravnovesij, kot so vzpostavljena v Zahodnih predsedniških sistemih kot sta omenjena v ZDA ali Franciji.

Evropska komisija je turške oblasti v izjavi pozvala k “iskanju najširšega mogočega nacionalnega soglasja” pri uvajanju ustavnih reform.

Nekaj tehtnih odzivov s Twitterja

Print Friendly
DELI

1 komentar

  1. Erdogan je dožival pravzaprav hud poraz. Kljub veličastni kampaniji, kljub mnogom pollegalnim ukrepom, kljub dejstvu, dapodržavnem udaru vlada diktatorsko, mu na referendumu ni uspelo zbrati več kot 51% glasov. Če upoštevamo dokaj resne proteste nasprotnikov, da je rezultat dosežen še s prevaro, pri štetju glasov, potje jasno, da ja Erdogan izgubil. Pričakoval je vsaj 70%glasov.
    Takšen rezultat mu daje dve možnosti. Prve, ki je malo,ali skoraj neverjetna je ta, da bo prisluhnil opoziciji in vladal demokratično, druga verjetnejša pa bo ta, da bo diktaturo še zaostril. To pa pomeni hkrati tudi konec nejgove politične kariere, saj je očitno opozicija dovolj močna, da lahko začne z državljansko vojno. To bo katastrofa za Turčijo in hkrati katastrofa za Erdogana.
    Prav gotovo si vsaj nekaj vplivnih držav ne želi trdne Turčije, ki bi obvladovala regijo, zato bodo praav te države začele vzpodbujajti notranje nemire in spodkopavati Erdogana, hkrati pa tudi Turčijo.
    In kaj je za Evropo bolše?
    Zanesljivo močna Turčija, pače prav doktatura,saj kot taka lahko ostane branik Evrope pred vdorom islamskih ektremistov. Te mora nameeč Turčija že zadržati, saj se bodo sicer obrnili proti njej in postali faktor nestabilnosti.

Komentiraj