Erbežnik je odšel, ker minister "nima osnovnega znanja prava EU", uprava pa se iz njega norčuje

Ne spominjam se, da bi "desničar" Erbežnik ( po Požarju) pred časom z dolgim pismom v Delu objavil, da prevzema funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje in opisal, kaj bo na tej fukciji dobrega ter koristnega postoril.

Na svoj način se je pač vključil v pogrom nad aktualno vlado in koalicijo ter si skušal pridelati kakšno prednost, ko bo v nesrečo naroda oblast prevzela sleparska in plenilska levica.

Docela zaman pa le ni bilo njegovo pismo. Prekinil je lastno anonimnost. Mnogi smo namreč prvikrat slišali za njega.

V "vladavini prava po slovensko" je ministrstvo za pravosodje najverjetneje le "vrh ledene gore" odtujenega in oholo samozadostnega državnega birokratizma ter vztrajnega ponavljanja mantre vseh birokratskih nesposobnežev - "Pekel so drugi!".
Izgovor, da se izvršna veja oblasti ne sme "vtikati" v avtonomne procese sodne veje oblasti, je imeniten alibi za ministra, državne sekretarje in ostale visoke državne uradnike na ministrstvu za pravosodje, da so že v izhodišču razbremenjeni odgovornosti za vse sodne ekscese, šlamparije in zaostanke v nedotakljivih sferah avtonomne sodne veje oblasti ter da so "čisti" celo pred lastno - človeško in profesionalno - vestjo.
Če pobrskamo nekoliko po spominu, lahko ugotovimo, da je bil zadnji minister za pravosodje, ki je imel ustrezne najvišje strokovne in človeške reference za to izpostavljeno funkcijo in ki je nekaj prebojnih ukrepov tudi uveljavil, prof. dr. Štrum, Vsi njegovi nasledniki so prevzeli ministrsko vlogo kot pravniški in politični anonimneži in kot taki so jo praviloma tudi zapustili. V tem ni zadnji in najnovejši minister za pravosodje, žal, nikakršna izjema. Kar pa seveda pomeni, da od ministra in od ministrstva za pravosodje tudi poslej ne smemo in ne moremo pričakovati nikakršnih prebojnih strokovno domišljenih ter demokratično usklajenih zakonskih in podzakonskih poskusov nujnih reform pravosodnega sistema ter pravosodne prakse.
Na kratko rečeno: tako ministrstvo za pravosodje kot avtonomno pravosodje v RS bosta še naprej ( brez slabe vesti) - "v leru".

Bil sem relativno visoko v slovenski državni birokraciji. Seznanil sem se z njenim poslovanjem in prepričan sem, da se do sedaj ni kaj dosti spremenilo.
Karkoli je bilo potrebno narediti, ni bilo mogoče, ker se ne da, ker zakoni to ne dopuščajo.
Tako nismo reševali perečih problemov, ampak iskali pravno pot za reševanje problema.
Ko birokracijo opazujem danes, vidim, da je mnogo časa poteklo, spremenilo pa se ni nič.
Najlepši primer, kako birokracija deluje, je nabava zašitne opreme ob nastopu sedanje vlade.
Bilo je vojno stanje, izredne razmere in general je ukazal, kaj je potrebno storiti. Dobesedno čez noč je ustanovil krizni štab, ki je nemudoma začel delovati in v nakrajšem možnem času so bili znani rezultati. Prav ukrepanje, krizni štab in politična podpora so rešili Slovenijo.
Kasneje pa smo lahko spremljali agonijo tistih, ki so se žrtvovali, garal noč in dan in zagotovili potrebno opremo. Nastopili so pravni strokovnjaki in pokazali in dokazali, kaj vse je šlo narobe. Če bi jih upoštevali med delovanjem kriznega štaba, bi zadnje pošilke potrebne opreme prihajale šele sedaj v skladišča.
Dr. Erbežnika ne poznam. Popolnoma jasno pa mi je, kakšno stanje vlada med birokrati na pravosodnem ministrstvu. Miistrstvo na katerem sem bil zaposlen, je oddaljeno od prava, pa so vseeno pravne sence preganjale birokrate do te mere, da so nenehno dvomili o najbolj bizarnih zadevah. Ubadali so se že z matematično operacijo 1+1 in rezultat preverjali cele tedne. Predsatvljam si, kako mora biti na pravosodnem ministrstvu, od kjer prihajajo sence in vzpodbujajo birokrate k največji previdnosti, kjer niso odločilne le besede, temveč posamezne črke.
Tudi ministra ne poznam. Lahko da je preprosti kmečki sin s kmečko pametjo in skuša z njo reševati probleme. Ko nekaj naroči, mu birokrati nemudoma pojasnijo: to ne gre! Zakoni tega ne dopuščajo! Ustava tega ne dopušča! EU tega ne dopušča! In potem pride dr. Erbežnik, ki potrdi, da imajo birokrati prav. In tako gre svet naprej. Tako teče že celo večnost in očitno bo tekel celo večnost še naprej.
In smo sredi pravljice o cesarjevih novih oblačilih.
Če se nič ne sremeni, je dobro, če se kaj, se mora res minimalno, skoraj nič.
V kakšem svetu živimo pa nam kaže EU z vrhunskim dosežkom, nekakšnim pasošem za prestop mej ob epidemiji.Prepričan sem, da je tak pasoš sposoben izdati navadni sanitarni tehnik v enem tednu. Slavna in mogočna EU je to dosegla v ene letu s skrajnimi napori, številnimi usklajevanji, ekspertizami in konferencami. Ob neštetih drugih problemih, ki so bili zato v drugem planu, so sprejeli tak dokument.
To je pravo, to so obligacije, ki narekujejo birokratom učinkovitost in si lomijozobe ob matematični operaciji 1+1 =?.

Ne poznam ministra, vendar pa sem v zadnjem času slišal precej negativnega glede njegovega ravnanja. Tako je npr. iz čistega revanšizma, ker v lanskem letu ni bil imenovan na notarsko mesto v Žalcu, zavrnil podaljšanje delovanja obatoječega notarja v Žalcu. Žal se moram strinjati s komentarjem uredništva. Je pa res, da v preteklosti pravosodni ministri niso bili nujno strokovnjaki (npr. Ivo Bizjak je bil matematik). Mislim, da je največji problem, če je nekdo ravno toliko podkovan v nečem, da misli da nekaj ve in zna, v resnici pa ve le na pol. Tak primer je bil recimo tudi Karel Erjavec kot državni sekretar na ministrstvu za pravosodje…
Upam, da se motim, ampak se bojim, da nas bo zaradi odločitev tega ministra še bolela glava…

Sicer...Erbežniku v bran, strategija o antisemitizmu je v Sloveniji nedvomno visoka prioriteta. Saj smo Jude skoraj nedavno izgnali. Leta 1515. Ni je čez aktualnost.

Na uglednem portalu sem prebral tudi tale komentar, ki kljub robatosti ni brez zrnca soli:

"Oh in ah, tudi tako prepotentni državni uslužbenci obstajajo. Čutil je, da ga bo minister brcnil iz ministerstva, pa je prej odstopil.
Revež, le osmešil se je."

Če bi Erbežnika dejansko zanimalo dobro domovine, bi na položaju ostal in še bolj trdo delal, tako pa ga zanima nekakšen zakon antisemitizmu. Patetično.

Morda pa je čas za razpravo o slovenskem nadutem uradništvu. In politikih, ki naj bi bili tem uradnikom kos.

Vem, da je Domovina blizu levemu krilu NSi.

Po trendu, ki ga ubira ta portal, ugibam, ali se NSi pripravlja na izstop iz koalicije ali pa se resno pripravlja na vstop v koalicijo levih sleparjev in plenilcev, ki jo želijo oblikovati po volitvah.

V taki koaliciji pa se bo NSi morala odpovedati ministrstvom z največ denarja, ki jih sedaj vodijo nadmerski sanjsko dobri ministri.

Nekaj ne razumem!

Erbežnik ni bil na ministrstvu za pravosodje od včeraj, pa se to ni nikjer popznalo.

Tudi prejšnja ministrica za pravosodje se ni mogla pohvaliti s kakim posebnim pravnim znanjem in uporabnostjo, razen ko je bila senca izjemnega pravnega strokovnjak, etika in moralika Mira Cerarja.

Škoda, da gremi (če ga je kaj, ali ne dr. Gorenak) v SDS-u nima toliko smisla za timsko delo in deluje po principu - Ubogaj šefa in se ti bo dobro godilo! - in zraven še kakšen mefisto iz Grosuplja, ki je delal in še vedno dela največjo škodo sicer resni stranki.
Potem pa pride človek iz vasi, ki je delal pravno fakulteto pa čisto dobro ne ve zakaj je diplomiral (podobno kot Vrtovec, odličen za PR! ) pa se je odločil da pride v mesto. Niti ne pozna strukture državne uprave, misli, da bi rad nekaj dobrega naredil, pa pravijo, da imajo ministri dobro plačo in avto za osebne namene, pa si pravi to pa bi bilo nekaj za mene.
Potem pa sreča študiranega človeka, misleca, ki ga v prvih petnajstih dneh razkrinka, da je pač samo "dober" človek, drugače pa nerazgledan in nenačitan in ta mu ne pove v obraz, kar napiše mu, da lahko prebere v miru čez vikend.
In če Janša želi imeti take ljudi naj samo tako gre naprej, stroj se ustavi sam po sebi.
Če je šef brihten še ni rečeno, da tisti ki brišejo kljuke okoli njega vedo, kako se zavežejo vezalke ali kdaj se nosijo manšetni gumbi.
Na takšen način bo ta vlada sama sebe pokopala.
Škoda, malo več intelekta in manj poslušnosti pa bi zvozili, tako pa vse podirajo, kar so dobrega storili.

Minister je politik, državni sekretar pa bi moral biti strokovnjak. Seveda je dolžnost državnega sekretarja kot strokovnjaka, da korektno sodeluje z ministrom, ki sprejema končne odločitve. Če ima državni sekretar supremacistične predsodke, potem seveda ne more biti desna roka ministra. Ampak napaka je v tem primeru njegova, ne ministrova.

Ne, tudi dr. Erbežnik me ni v ničemer prepričal. Če ni želel biti kimavec aktualnemu ministru (ga ne poznam, zato ga ne bom presojal, pa tudi prekratek čas je za oceno), je v svoji obrazložitvi odstopa več kot jasno nakazal, da pa bi hotel biti kimavec Evropske komisije in tako imenovanega evropskega prava. Sicer pa je ne samo v pravosodnem ministrstvu, ampak v celem pravosodnem sistemu (pa še v ustavnem sodišču povrh) toliko neverodostojnosti, da se pošten človek sprašuje, kaj je temu botrovalo: ali frankfurtska ali ljubljanska šola (beri: pravna fakulteta).

Čestitke za pokončno držo, dr. Erbežnik.

Verjamem, da je težko delati v takšni skupini, kjer je razumevanje omejeno.

Ni važno, da je pismen, glavno, da je naš.