Equality Act - so za versko svobodo v ZDA na obzorju temni časi?
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Predstavniški dom ameriškega Kongresa je v petek sprejel tako imenovani Equality Act (Zakon o enakopravnosti), ki bi uvedel obsežne spremembe Zakona o državljanskih pravicah. Glavni namen sprememb je vključiti zakonsko zaščito za LGBTQ Američane.
Zakon je bil v predstavniškem domu sprejet s soglasno podporo demokratske večine, zanj je glasovalo tudi osem republikancev. Kljub temu zakon ne bo obveljal, saj bi ga morali v za to potrditi tudi v Senatu, podpisati pa bi ga moral tudi predsednik Trump. To je v tem trenutku misija nemogoče. A jasno je, da sta pravica do ugovora vesti in verska svoboda na čedalje večjem udaru.
Potrditev Equality Acta lahko razumemo kot demokratski odgovor na zaostrovanje pravice do splava, ki jo uveljavljajo nekatere zvezne države, kot sta Georgia in Alabama. Ameriška družba ostaja v teh pogledih globoko razdeljena, zato gre pričakovati, da bo poskusov prevlade nad nasprotno stranjo najverjetneje vse več. Kljub temu da predlog zaradi političnih razmerij ne more obveljati, pa je nevaren, saj napada nekatere najstarejše politične svoboščine v ZDA.
Na portalu Domovina smo že pisali o primeru Jacka Philipsa iz ameriške zvezne države Kolorado, ki ni želel speči poročne torte po željah istospolnega para in kasneje še transspolni ženski, odvetnici Autumn Scardina. Če se je slaščičar na vrhovnem sodišču tokrat še ubranil obtožb, pa bi ga v primeru sprejetja Equality Acta najverjetneje čakala drugačna usoda.
V utemeljitvi podpore zakonu je Chad Griffin, predsednik kampanje za človekove pravice, dejal, da ta pošilja močno in globoko sporočilo LGBTQ osebam, zlasti mladim pripadnikom te skupnosti, da imajo ZDA hrbtenico in da nikogaršnje pravice ne smejo biti odvisne, na kateri strani državne ali mestne četrti živijo. Predlog zakona označi tudi za velik korak naprej do popolne enakopravnosti.
Po mnenju zagovornikov je torej glavni cilj zakona dodati spolno usmerjenost in spolno identiteto k drugim zaščitenim kategorijam državljanskih pravic.
Za dosego tega cilja bi tako spremenili prelomni Zakon o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki ščiti enak dostop do javnih nastanitev in prepoveduje diskriminacijo pri zaposlovanju tako, da bi vanj vključili tudi LGBTQ osebe.
Predlog je podprlo tudi nekaj republikanskih kongresnikov, a večina med njimi se z zakonom ne strinja. Te skrbi zlasti pravica do ugovora vesti in do verske svobode v ZDA.
Kajti sodišče bi ljudi, kot je uporni slaščičar iz Kolorada, poslej lahko kaznovala. Novi zakon bi namreč pripadnike skupnosti LGBTQ obravnaval kot člane manjšinske rase.
Zakon pa bi ogrozil tudi versko svobodo. Ameriško vrhovno sodišče je leta 1973 uzakonilo pravico do splava. A Kongres je kmalu po zadevi Rode proti Wade sprejel določilo, ki izvajalcem zdravstvenih storitev omogoča pravico do ugovora vesti. Izvajalci zdravstvenih storitev po njem niso bili dolžni izvajati splava in predpisovati kontracepcije. Novi zakon pa bi po mnenju nasprotnikov te temeljne pravice postavil pod vprašaj.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Predstavniški dom ameriškega Kongresa je v petek sprejel tako imenovani Equality Act (Zakon o enakopravnosti), ki bi uvedel obsežne spremembe Zakona o državljanskih pravicah. Glavni namen sprememb je vključiti zakonsko zaščito za LGBTQ Američane.
Zakon je bil v predstavniškem domu sprejet s soglasno podporo demokratske večine, zanj je glasovalo tudi osem republikancev. Kljub temu zakon ne bo obveljal, saj bi ga morali v za to potrditi tudi v Senatu, podpisati pa bi ga moral tudi predsednik Trump. To je v tem trenutku misija nemogoče. A jasno je, da sta pravica do ugovora vesti in verska svoboda na čedalje večjem udaru.
Potrditev Equality Acta lahko razumemo kot demokratski odgovor na zaostrovanje pravice do splava, ki jo uveljavljajo nekatere zvezne države, kot sta Georgia in Alabama. Ameriška družba ostaja v teh pogledih globoko razdeljena, zato gre pričakovati, da bo poskusov prevlade nad nasprotno stranjo najverjetneje vse več. Kljub temu da predlog zaradi političnih razmerij ne more obveljati, pa je nevaren, saj napada nekatere najstarejše politične svoboščine v ZDA.
Na portalu Domovina smo že pisali o primeru Jacka Philipsa iz ameriške zvezne države Kolorado, ki ni želel speči poročne torte po željah istospolnega para in kasneje še transspolni ženski, odvetnici Autumn Scardina. Če se je slaščičar na vrhovnem sodišču tokrat še ubranil obtožb, pa bi ga v primeru sprejetja Equality Acta najverjetneje čakala drugačna usoda.
Kaj prinaša zakon o enakopravnosti (Equality Act)
V utemeljitvi podpore zakonu je Chad Griffin, predsednik kampanje za človekove pravice, dejal, da ta pošilja močno in globoko sporočilo LGBTQ osebam, zlasti mladim pripadnikom te skupnosti, da imajo ZDA hrbtenico in da nikogaršnje pravice ne smejo biti odvisne, na kateri strani državne ali mestne četrti živijo. Predlog zakona označi tudi za velik korak naprej do popolne enakopravnosti.
Po mnenju zagovornikov je torej glavni cilj zakona dodati spolno usmerjenost in spolno identiteto k drugim zaščitenim kategorijam državljanskih pravic.
Za dosego tega cilja bi tako spremenili prelomni Zakon o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki ščiti enak dostop do javnih nastanitev in prepoveduje diskriminacijo pri zaposlovanju tako, da bi vanj vključili tudi LGBTQ osebe.
Je zakon napad na versko svobodo?
Predlog je podprlo tudi nekaj republikanskih kongresnikov, a večina med njimi se z zakonom ne strinja. Te skrbi zlasti pravica do ugovora vesti in do verske svobode v ZDA.
Kajti sodišče bi ljudi, kot je uporni slaščičar iz Kolorada, poslej lahko kaznovala. Novi zakon bi namreč pripadnike skupnosti LGBTQ obravnaval kot člane manjšinske rase.
Zakon pa bi ogrozil tudi versko svobodo. Ameriško vrhovno sodišče je leta 1973 uzakonilo pravico do splava. A Kongres je kmalu po zadevi Rode proti Wade sprejel določilo, ki izvajalcem zdravstvenih storitev omogoča pravico do ugovora vesti. Izvajalci zdravstvenih storitev po njem niso bili dolžni izvajati splava in predpisovati kontracepcije. Novi zakon pa bi po mnenju nasprotnikov te temeljne pravice postavil pod vprašaj.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
3 komentarjev
STAJERKA2021
Versko svobodo naj vsak vzganja v intimi svojega doma, ne pa z nekim javnim prepričevanjem drugih, drugače mislečih. Če si, kar si, bodi tiho in bodi to, kar si! Ne gnjavi mene in drugih, ki smo se drugače opredelili. To je vsa umetnost sožitja.
MEFISTO
Mene bolj kot v Ameriki zanima, kako je z versko svobodo pri nas in kako ji kaže v prihodnje..
Za Američana me ne skrbi, ker so vitalna nacija, skrbi pa me za prevzetne, naivne, samozadovoljne, predvsem pa tako pametne Slovence, da jim pamet že škoduje.
Kraševka
Problem je, ker hočejo LGBT postali "NADLJUDJE". Nič jih ne moti, če oni s svojo svobodo, kratijo svobodo drugim.
To je lepo pokazal primer TORTE in slaščičarja. Temu so odrekli svobodo ali bo izdelal torto ali ne.
Mislim, da bi moral vsak človek imeti med vsemi človekovimi pravicami, še -
IMETI TUDI PRAVICO reči DA in reči NE.
Reči JA in reči NE, pa bi morali imeti vsi ljudje, ne glede na barvo, vero in spolno usmeritev. Torej tudi Kristjani lahko sami odločimo, kdaj rečemo DA in kdaj NE - ne da bi se bali LGBT-jev !
To bi jaz štela k svobodi in k človekovim pravicam !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.