Equality Act – so za versko svobodo v ZDA na obzorju temni časi?

Uredništvo
10

Embed from Getty Images

Predstavniški dom ameriškega Kongresa je v petek sprejel tako imenovani Equality Act (Zakon o enakopravnosti), ki bi uvedel obsežne spremembe Zakona o državljanskih pravicah. Glavni namen sprememb je vključiti zakonsko zaščito za LGBTQ Američane.

Zakon je bil v predstavniškem domu sprejet s soglasno podporo demokratske večine, zanj je glasovalo tudi osem republikancev. Kljub temu zakon ne bo obveljal, saj bi ga morali v za to potrditi tudi v Senatu, podpisati pa bi ga moral tudi predsednik Trump. To je v tem trenutku misija nemogoče. A jasno je, da sta pravica do ugovora vesti in verska svoboda na čedalje večjem udaru.

Potrditev Equality Acta lahko razumemo kot demokratski odgovor na zaostrovanje pravice do splava, ki jo uveljavljajo nekatere zvezne države, kot sta Georgia in Alabama. Ameriška družba ostaja v teh pogledih globoko razdeljena, zato gre pričakovati, da bo poskusov prevlade nad nasprotno stranjo najverjetneje vse več. Kljub temu da predlog zaradi političnih razmerij ne more obveljati, pa je nevaren, saj napada nekatere najstarejše politične svoboščine v ZDA.

Na portalu Domovina smo že pisali o primeru Jacka Philipsa iz ameriške zvezne države Kolorado, ki ni želel speči poročne torte po željah istospolnega para in kasneje še transspolni ženski, odvetnici Autumn Scardina. Če se je slaščičar na vrhovnem sodišču tokrat še ubranil obtožb, pa bi ga v primeru sprejetja Equality Acta najverjetneje čakala drugačna usoda.

Kaj prinaša zakon o enakopravnosti (Equality Act)

V utemeljitvi podpore zakonu je Chad Griffin, predsednik kampanje za človekove pravice, dejal, da ta pošilja močno in globoko sporočilo LGBTQ osebam, zlasti mladim pripadnikom te skupnosti, da imajo ZDA hrbtenico in da nikogaršnje pravice ne smejo biti odvisne, na kateri strani državne ali mestne četrti živijo. Predlog zakona označi tudi za velik korak naprej do popolne enakopravnosti.

Po mnenju zagovornikov je torej glavni cilj zakona dodati spolno usmerjenost in spolno identiteto k drugim zaščitenim kategorijam državljanskih pravic.

Za dosego tega cilja bi tako spremenili prelomni Zakon o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki ščiti enak dostop do javnih nastanitev in prepoveduje diskriminacijo pri zaposlovanju tako, da bi vanj vključili tudi LGBTQ osebe.

Je zakon napad na versko svobodo?

Predlog je podprlo tudi nekaj republikanskih kongresnikov, a večina med njimi se z zakonom ne strinja. Te skrbi zlasti pravica do ugovora vesti in do verske svobode v ZDA.

Kajti sodišče bi ljudi, kot je uporni slaščičar iz Kolorada, poslej lahko kaznovala. Novi zakon bi namreč pripadnike skupnosti LGBTQ obravnaval kot člane manjšinske rase.

Zakon pa bi ogrozil tudi versko svobodo. Ameriško vrhovno sodišče je leta 1973 uzakonilo pravico do splava. A Kongres je kmalu po zadevi Rode proti Wade sprejel določilo, ki izvajalcem zdravstvenih storitev omogoča pravico do ugovora vesti. Izvajalci zdravstvenih storitev po njem niso bili dolžni izvajati splava in predpisovati kontracepcije. Novi zakon pa bi po mnenju nasprotnikov te temeljne pravice postavil pod vprašaj.

Pozitivna diskriminacija za vsako ceno

Na prvi pogled se zdi čudno, morda tudi diskriminatorno: zakaj slaščičar ne bi želel speči torte istospolnemu paru, kot jo speče heteroseksualnemu? Kaj ima njegova torta s samo sklenitvijo zakonske zveze? Ali pa poročni fotograf, zakaj ne bi fotografiral tudi istospolnega para in cvetličar okrasil prostora za istospolno poroko?

A ozadja zgodb, ki smo jih predstavljali tudi na Domovini, nedvoumno pričajo, da gre za mnogo več kot tako poenostavljeno vprašanje. V večini teh primerov so istospolni pari, ki so nameravali stopiti v zakonski stan, izmed vse izbire, ki so ji imeli na voljo, izbrali prav dotične ponudnike. Ker so vedeli, da bi morda s tem, da okrasijo torto z napisi, ki pritečejo istospolni poroki, imeli težavo vesti prodajalci sami.

Z drugimi besedami, želeli so izsiliti svoj prav – doseči, da jim torto okrasi, poročne fotografije naredi ali prostor dekorira prav oseba, ki ima glede istospolnih porok verske zadržke. In kdor ni hotel kloniti, so ga zaradi diskriminacije sodno preganjali.

Tovrstna dejanja agresivnih LGBT aktivistov se prenašajo tudi na druga področja – recimo pri izbiri sostanovalca ali podnajemnika, kjer odklonitev zanje pomeni diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti. Podobno tudi v primerljivih situacijah, kot je zaposlovanje, iskanje varuške, ali pa zagotavljanje obvezne “ponudbe” tudi za istospolne na katoliškem spletnem portalu za zmenkarije, kar je nedavno ameriški strani Christianmingle naložilo sodišče.

Vse to v resnici ne odpravlja diskriminacije, temveč sproža pozitivno diskriminacijo, kjer nekdo ni izbran tudi če je gej, temveč zato, ker je gej. Od tu je sicer zgolj še korak do uzakonitve kvot za istospolno usmerjene, glede na neko “znanstveno določeno” družbeno povprečje. 

10 KOMENTARJI

  1. Problem je, ker hočejo LGBT postali “NADLJUDJE”. Nič jih ne moti, če oni s svojo svobodo, kratijo svobodo drugim.

    To je lepo pokazal primer TORTE in slaščičarja. Temu so odrekli svobodo ali bo izdelal torto ali ne.
    Mislim, da bi moral vsak človek imeti med vsemi človekovimi pravicami, še –
    IMETI TUDI PRAVICO reči DA in reči NE.

    Reči JA in reči NE, pa bi morali imeti vsi ljudje, ne glede na barvo, vero in spolno usmeritev. Torej tudi Kristjani lahko sami odločimo, kdaj rečemo DA in kdaj NE – ne da bi se bali LGBT-jev !
    To bi jaz štela k svobodi in k človekovim pravicam !

    • Predstavljavte si, da smo v Saudovi Arabiji. Na cesti na vseh štirih stojimo jaz, moj prijatelj Andrej in njegova znanca Marjan in Timotej. Gremo se stonogo…

  2. Mene bolj kot v Ameriki zanima, kako je z versko svobodo pri nas in kako ji kaže v prihodnje..

    Za Američana me ne skrbi, ker so vitalna nacija, skrbi pa me za prevzetne, naivne, samozadovoljne, predvsem pa tako pametne Slovence, da jim pamet že škoduje.

  3. Versko svobodo naj vsak vzganja v intimi svojega doma, ne pa z nekim javnim prepričevanjem drugih, drugače mislečih. Če si, kar si, bodi tiho in bodi to, kar si! Ne gnjavi mene in drugih, ki smo se drugače opredelili. To je vsa umetnost sožitja.

    • Ateist,glede na tvoje ime,me je vnaprej malo strah.Zato sem se odločil samo za malo opombo,razen,če si to zapisal namerno. Meni je znano, da ljudje lahko v pozitivnem in nevtralnem smislu : živimo v sožitju ali sobivanju. No,če lahko pripomnim,tako si zapisal gre bolj za sobivanje kot za sožitje ! Sobiva lahko več zelo različnih,ki niso prehudo agresivni.Živeti v sožitju pa je že problem,ker si morajo biti zelo blizu.Recimo,ti ateist in jaz,kristjan lahko samo sobivama,ne moreva pa živeti v sožitju.Upam,da ti je to jasno.
      Umetnost živeti v sožitju ni tako samo po sebi umevna.Na nekaj takega se nas je prisiljevalo v socializmu in se ni dobro končalo.Drugo pa je umetnost sobivanja. Za sobivanje pa je pomembna iskrenost,odkritost,različnosti,svoboda in zlato pravilo !

    • @ ATEIST Vera je sicer res stvar vsakega posameznika, vendar pa to ne pomeni, da potem ne bi smeli te vere tudi javno pokazati . Tudi s prepričevanjem drugih pravzaprav ni nič narobe, dokler se to ne dogaja s pozicije moči, oz. dokler ima drugi možnost reči tako “da” kot “ne”….Odrekanje pravic drugim na osnovi verskega prepričanja, to pa je seveda čisto nekaj drugega in v demokratični pluralni družbi ne bi smelo imeti mesta !

  4. Ne vem kaj ima verska svoboda za opraviti s pravicami drugih ljudi. Če ti je dovoljeno da lahko na osnovi verskega prepričanja diskriminiraš druge ljudi potem to ni več verska svoboda ampak verski privilegij ! Imam občutek, da si kristjani predstavljamo da naša pravica do izražanja verskih čustev avtomatično vsebuje tudi pravico do diskriminiranja drugih ljudi…to je pa že nadpravica ! Vsakdo lahko verjame kar hoče, ne bi pa smel tega vsiljevati drugim oz. odrekati pravice drugim na osnovi tega prepričanja ! To so med drugim tudi mokre sanje v Evropi živečih radikalnih muslimanov !

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime