Eno glasovanje po zdravi pameti še ne prinese nujno pomladi
Ko se je državni zbor seznanil z odstopom vlade Marjana Šarca, je glasoval še o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tako se je samo reklo, da bi se lepše povedalo, da se z zakonom v resnici samo prestavlja denar iz desnega v levi žep, saj po predlogu dopolnilno zdravstveno zavarovanje sploh ne bi bilo ukinjeno, ampak le prestavljeno s komercialnih zavarovalnic na ZZZS. V padcu zakona so mnogi že videli obrise nove koalicije, a pojdimo lepo po vrsti.
Da je državni zbor obravnaval ta zakon istočasno kot odstop vlade, je svojevrstna ironija, saj je bil ravno ta zakon začetek zaključne faze 13. slovenske vlade. Na agendo ga je vsilila Levica, ko je še bila nadkoalicijski vladni koordinator, s čimer je želela doseči, da bi bil še zadnji del prispevkov za zdravstvo urejen progresivno, torej manj revni plačajo več od bolj revnih, zdravstvene storitve pa so za vse enako nedostopne.
LMŠ je predlog spremenila do te mere, da je predlagala pavšalni znesek za vse, ki bi ga z zasebnih zavarovalnic prenesli na javni ZZZS. Blagajni, ki že zdaj pri upravljanju dobrih treh milijard uspe izgubiti skoraj pol milijarde na leto, bi dodali še pol milijarde, ki je trenutno v rokah komercialnih zavarovalnic, kar deluje. Zraven pa ustvari še malo dobička, ki je legalen in še zdaleč ne znaša 50 milijonov, kot sanja Luka Mesec, ampak verjetno okrog 20, ko odštejemo operativne stroške. To niti ni tako veliko, glede na promet, ki ga imajo, in vsekakor bistveno manj od izgub v javnem delu zdravstvene blagajne. Zavarovalnice manj zasledujejo interese zdravstveno dobaviteljske mafije.
Zakon, ki naš denar iz manj luknjaste prenaša v bolj luknjasto malho, je tako padel, mnogi poznavalci pa so v tem videli obrise nove koalicijske večine. Jani Möderndorfer, prvak v menjavanju strank, je hitel sveto zatrjevati, da ni tako, a kar politiki tako zanikajo, običajno drži. Pa vendarle ima Jani tudi delno prav, koalicija zagotovo ne bo takšna, kot je pokazalo glasovanje, saj bi bila prevelika in preveč raznolika.
Da so proti zakonu glasovale stranke opozicije, ni nobeno presenečenje. Verjetno pa si je precej oddahnil SMC, saj je zdaj, ko ga ni več vezala koalicijska disciplina, lahko glasoval po zdravi pameti. Nekaj te je pokazal tudi Desus.
Zdrave pameti si ni mogla privoščiti LMŠ, ki je bila predlagateljica zakona, pa tudi Levica, ki ga je vsilila, saj bi v njihovi Indiji Koromandiji ta zakon odvzel denar hudobnim zavarovalnicam in ga dal prijazni, čeprav raztreseni državi. Z Levicino sapo na vratu je podporo zakonu stisnil tudi SD. In tukaj je napoved analitikov povsem točna, ko so govorili o obrisih nove koalicije, le da gre v resnici za obrise morebitne nove opozicije.
Marjan Šarec zaradi svojega ega ne bo šel v koalicijo, v kateri ne bo premier, kar si obeta od volitev. Za Levico je bila že koalicija petih odtenkov rdeče premalo skrajno leva, SD pa v konkurenci z Levico trenutno ne more v koalicijo, ki bi kakorkoli segla čez sredino.
V zanimivem precepu se je znašla Alenka Bratušek. Z zbiranjem podpisov za spremembo ustave na škodo zasebnih šol in paradiranjem po Dražgošah kaže svojo »socialističnost«, na katero stavi v primeru volitev, a v potencialni novi koaliciji ji bolj koristi glasovanje po zdravi pameti.
Z glasovanjem delno proti in delno vzdržano SAB skuša sedeti na dveh stolih in si pušča vrata odprta na obe strani, saj za razliko od Židana Bratuškova v ponedeljkovih Odmevih ni sveto prisegla proti koaliciji z Janšo. A ravno to ravnanje ji utegne prinesti najslabšo opcijo: novo koalicijo brez nje, s čimer ostane brez službe, saj v parlament ni bila izvoljena.
Glasovanje ZA je tako postavilo obris morebitne opozicije, glasovanje proti pa nabor potencialnih strank, ki so dovolj razumne, da ne nasedejo vsaki socialistični agendi in se morda utegnejo dogovoriti za prehodno vlado.
Govoriti o novi koaliciji je mnogo prezgodaj in je s strani navijačev za volitve predvsem namenjeno vršenju pritiska na morebitne partnerje strank desno od sredine, ki se že pripravljajo na volitve.
Kar je, glede na njihovo verjetnost, edino pametno. Lahko pa pomeni tudi dviganje cene pred pogajanji, saj imata SDS in NSi načeloma na volitvah manj izgubiti kot SMC in SAB. Tvegajo pa tudi Erjavcu zvesti poslanci DeSUS-a. Nova koalicija je načeloma v interesu vseh, ki so danes glasovali proti.
SDS in NSi imata verjetno v tej konstalaciji sil v parlamentu več možnosti za sestavo vlade kot po morebitnih predčasnih volitvah. SMC je trenutno lahko odločilen faktor v vladi, po volitvah ga verjetno ne bo več, podobno tudi SAB. Pri stranki velikosti Desusa pa se kaj lahko zgodi, da po volitvah pridejo v hram demokracije drugi obrazi. Volitve vselej predstavljajo tveganje.
Hkrati pa tveganje prinaša tudi sestavljanje nove koalicije. Mediji ji zagotovo ne bodo naklonjeni, kaj šele, da bi jo čehljali kot so Šarca, del simpatij zaradi sodelovanja z drugo stranjo pa utegnejo izgubiti na obeh straneh sredine, če se uspejo povezati.
Ali bodo voditelji strank, ki so se danes poenotili v enem glasovanju, uspeli premostiti ovire sodelovanja v lastno in nenazadnje tudi nacionalno korist, saj nove volitve ne bi prinesle bistvenih sprememb, pa bodo pokazali prihodnji dnevi in tedni, ko bomo priča prvovrstnemu političnemu šovu, pogajanjem in boju za interpretacijo. Pokovka bo v naslednjih dneh še prišla prav, s "tekočimi posli" pa nikar ne pretiravajte.
Da je državni zbor obravnaval ta zakon istočasno kot odstop vlade, je svojevrstna ironija, saj je bil ravno ta zakon začetek zaključne faze 13. slovenske vlade. Na agendo ga je vsilila Levica, ko je še bila nadkoalicijski vladni koordinator, s čimer je želela doseči, da bi bil še zadnji del prispevkov za zdravstvo urejen progresivno, torej manj revni plačajo več od bolj revnih, zdravstvene storitve pa so za vse enako nedostopne.
LMŠ je predlog spremenila do te mere, da je predlagala pavšalni znesek za vse, ki bi ga z zasebnih zavarovalnic prenesli na javni ZZZS. Blagajni, ki že zdaj pri upravljanju dobrih treh milijard uspe izgubiti skoraj pol milijarde na leto, bi dodali še pol milijarde, ki je trenutno v rokah komercialnih zavarovalnic, kar deluje. Zraven pa ustvari še malo dobička, ki je legalen in še zdaleč ne znaša 50 milijonov, kot sanja Luka Mesec, ampak verjetno okrog 20, ko odštejemo operativne stroške. To niti ni tako veliko, glede na promet, ki ga imajo, in vsekakor bistveno manj od izgub v javnem delu zdravstvene blagajne. Zavarovalnice manj zasledujejo interese zdravstveno dobaviteljske mafije.
Zakon, ki naš denar iz manj luknjaste prenaša v bolj luknjasto malho, je tako padel, mnogi poznavalci pa so v tem videli obrise nove koalicijske večine. Jani Möderndorfer, prvak v menjavanju strank, je hitel sveto zatrjevati, da ni tako, a kar politiki tako zanikajo, običajno drži. Pa vendarle ima Jani tudi delno prav, koalicija zagotovo ne bo takšna, kot je pokazalo glasovanje, saj bi bila prevelika in preveč raznolika.
Da so proti zakonu glasovale stranke opozicije, ni nobeno presenečenje. Verjetno pa si je precej oddahnil SMC, saj je zdaj, ko ga ni več vezala koalicijska disciplina, lahko glasoval po zdravi pameti. Nekaj te je pokazal tudi Desus.
Obrisi nove opozicije, ne pa nujno koalicije
Zdrave pameti si ni mogla privoščiti LMŠ, ki je bila predlagateljica zakona, pa tudi Levica, ki ga je vsilila, saj bi v njihovi Indiji Koromandiji ta zakon odvzel denar hudobnim zavarovalnicam in ga dal prijazni, čeprav raztreseni državi. Z Levicino sapo na vratu je podporo zakonu stisnil tudi SD. In tukaj je napoved analitikov povsem točna, ko so govorili o obrisih nove koalicije, le da gre v resnici za obrise morebitne nove opozicije.
Marjan Šarec zaradi svojega ega ne bo šel v koalicijo, v kateri ne bo premier, kar si obeta od volitev. Za Levico je bila že koalicija petih odtenkov rdeče premalo skrajno leva, SD pa v konkurenci z Levico trenutno ne more v koalicijo, ki bi kakorkoli segla čez sredino.
V zanimivem precepu se je znašla Alenka Bratušek. Z zbiranjem podpisov za spremembo ustave na škodo zasebnih šol in paradiranjem po Dražgošah kaže svojo »socialističnost«, na katero stavi v primeru volitev, a v potencialni novi koaliciji ji bolj koristi glasovanje po zdravi pameti.
Glasovanje za je tako postavilo obris morebitne opozicije, glasovanje proti pa nabor potencialnih strank, ki so dovolj razumne, da ne nasedejo vsaki socialistični agendi in se morda utegnejo dogovoriti za prehodno vlado.
Dileme parlamentarcev
Z glasovanjem delno proti in delno vzdržano SAB skuša sedeti na dveh stolih in si pušča vrata odprta na obe strani, saj za razliko od Židana Bratuškova v ponedeljkovih Odmevih ni sveto prisegla proti koaliciji z Janšo. A ravno to ravnanje ji utegne prinesti najslabšo opcijo: novo koalicijo brez nje, s čimer ostane brez službe, saj v parlament ni bila izvoljena.
Glasovanje ZA je tako postavilo obris morebitne opozicije, glasovanje proti pa nabor potencialnih strank, ki so dovolj razumne, da ne nasedejo vsaki socialistični agendi in se morda utegnejo dogovoriti za prehodno vlado.
Govoriti o novi koaliciji je mnogo prezgodaj in je s strani navijačev za volitve predvsem namenjeno vršenju pritiska na morebitne partnerje strank desno od sredine, ki se že pripravljajo na volitve.
Kar je, glede na njihovo verjetnost, edino pametno. Lahko pa pomeni tudi dviganje cene pred pogajanji, saj imata SDS in NSi načeloma na volitvah manj izgubiti kot SMC in SAB. Tvegajo pa tudi Erjavcu zvesti poslanci DeSUS-a. Nova koalicija je načeloma v interesu vseh, ki so danes glasovali proti.
SDS in NSi imata verjetno v tej konstalaciji sil v parlamentu več možnosti za sestavo vlade kot po morebitnih predčasnih volitvah. SMC je trenutno lahko odločilen faktor v vladi, po volitvah ga verjetno ne bo več, podobno tudi SAB. Pri stranki velikosti Desusa pa se kaj lahko zgodi, da po volitvah pridejo v hram demokracije drugi obrazi. Volitve vselej predstavljajo tveganje.
Hkrati pa tveganje prinaša tudi sestavljanje nove koalicije. Mediji ji zagotovo ne bodo naklonjeni, kaj šele, da bi jo čehljali kot so Šarca, del simpatij zaradi sodelovanja z drugo stranjo pa utegnejo izgubiti na obeh straneh sredine, če se uspejo povezati.
Ali bodo voditelji strank, ki so se danes poenotili v enem glasovanju, uspeli premostiti ovire sodelovanja v lastno in nenazadnje tudi nacionalno korist, saj nove volitve ne bi prinesle bistvenih sprememb, pa bodo pokazali prihodnji dnevi in tedni, ko bomo priča prvovrstnemu političnemu šovu, pogajanjem in boju za interpretacijo. Pokovka bo v naslednjih dneh še prišla prav, s "tekočimi posli" pa nikar ne pretiravajte.
Zvočni posnetek komentarja Petra Meršeta
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
8 komentarjev
Alojzij Pezdir
V aktualni slovenski politiki bodo, kot vedno, zmagali nazadnje surovi in brutalni ter predvsem kratkoročni politični in finančni interesi.
A ne nujno zgolj in predvsem interesi poslancev ter prvakov in vodstev tistih političnih strank, ki se trenutno "tresejo" pred izzvanimi predčasnimi volitvami in so za svoje "golo preživetje" ob državnem proračunskem koritu pripravljene "požreti" marsikakšno javno izrečeno obljubo ter se "za ljubi kruhek" tudi politično "postaviti na glavo", da bodo le do konca izkoristile svoj od volivcev poklonjeni mandat in v celoti pokasirale poslanske "apanaže".
Kot tudi ne nujno interesi tistih političnih strank, ki imajo ta čas v rokah vsaj na videz največ političnih "adutov" in ki se jim zaradi njihove množičnosti zvestega članstva, široke razvejanosti po celotni državi ter dobre organiziranosti in programske prepoznavnosti ni potrebno bati volitev in jim ni potrebno za vsako celo "skakati na glavo" v polovično napolnjen bazen, v katerem je "vode" le še za pol mandata ter komaj za kako egocentrično poslansko in/ali ministrsko bitje manj.
Ne smemo namreč pozabiti na vselej navzoče in odločilne politične interese nedotakljivih animatorjev iz politično-kriminalnega podzemlja "ugrabljene države", ki so "s prstnimi odtisi" in metodami znanih in vedno istih scenaristov in režiserjev poskrbeli za odmevno spektakularen odstop prvaka LMŠ in premiera vlade RS na isti dan, ko ga je vse bolj očitno provladni magazin populistično povzdignil do razsežnosti mita pokojnega priljubljenega in spoštovanega premiera in predsednika države dr. Janeza Drnovška in ko so najnovejše jutranje ankete in interpretacije javnega mnenja v medijih ponovno postavile kamniško stranko "Dončića med slovenskimi politiki" na prvo mesto.
A časi se spreminjajo in nedotakljivi animatorji, scenaristi in režiserji marionetnega gledališča v Državnem zboru ter Vladi RS so z izsiljeno kapitulacijo premiera Marjana Šarca politično, socialno in etično izzvali tudi vse legalno in legitimno izvoljene poslance v DZ RS in ministre vlade v odstopu, da se končno samokritično pogledajo v ogledalu in odgovorno vprašajo, kaj lahko v skladu z veljavno ustavo in zakonodajo ter z lastno vestjo in odgovornostjo do državljanov in volivcev storijo prav sami zdaj tvornega, poštenega in pozitivnega za čim hitrejšo, čim učinkovitejšo in čim razvojno produktivnejšo razrešitev politične in oblastne krize.
Če se bodo poslanci končno zavedali, da so v prvi vrsti odgovorni volivcem, in sicer kar celotnemu volilnemu telesu v RS, veljavni ustavi in zakonodaji ter lastni vesti, potem se ne bodo pustili ne loviti in ne ujeti na sladke "limanice" animatorjev, scenaristov in režiserjev iz podzemlja "ugrabljene države" in tudi njim neredko lobistično podrejenim in od njih dirigiranim prvakom strank.
Če pa bodo tudi tokrat nazadnje zmagali politični interesi brezimnih animatorjev, scenaristov in režiserjev iz podzemlja "ugrabljene države", potem nam ne bodo pomagale ne te in ne morebitne naslednje predčasne parlamentarne volitve. Še posebej ne, če bodo izvedene po ustavno in demokratično spornem in invalidnem sorazmernem volilnem sistemu, ki omogoča in vsakič znova le še bolj in bolj protiustavno in nedemokratično utrjuje nelegitimno in nelegalno oblast od volivcev vse bolj odtujene ter vse bolj neodvisne in samozadostne politične strankokracije.
Friderik
Lepa zmešnjava je zakuhana. Sedaj lahko vidimo, še slepec to lahko vidi, kak volilni sistem imamo in kako nič ne razumemo osnov parlamentarne demokracije. Ni čudno, da smo najbolj smešni partner v EU s predsednikom vlade iz Hrvaške. Kdo nas bo jemal resno, če je edina tema predvolilne kampanije kdo s kom ne bo sodeloval in ne o tem, kam bomo v naslednjih 4 letih šli, kaj bomo uredili in od česa bomo živeli.
Ustvarili smo si sistem permanentnih blokad. Šarec ne more več voditi šarceve (dončičeve) vlade, zdravstveni minister ne more urediti zdravstva, kriminalisti ne morejo preiskovati, tožilci jamrajo, da ne mrejo dokazovati, sodniki pravijo, da ne morejo soditi....zdravniki ne zmorejo več zdraviti, strokovnjakov ne zmoremo pošteno plačevati... policija ne zmore nadzorovati meje, vojska ne sme nadzorovati meje, inšpektorji ne zmorejo nadzorivati, tudi parlament nič ne zmore...Skratka, izgleda, da smo kaotična država , država s posebnimi potrebami. Kaj če bi recimo Avstrijo prosili, da na s anketira? Ali pa , da vsaj postanemo njihov protektorat? Bi se oddahnili od teh neznanskih naporov imeti svojo državo. Saj je tako prekleto težko 2 miljona prebivalcev na ušivih 20 000 km2 spraviti v red. Naloga sicer za enega župana nekega manjšega mesta, a za nas revčke je to preveč težko.
In kaj če bodo nove volitve ponovile rezultate preteklih? Bomo šli v jeseni spet na volitve? Se bomo spet pogovarjali o tem kdo s kom ne bo šmiral?
Kraševka
Dobro ste pokazali na porazno sliko. O Avstriji pa je že Bratuškova razmišljala, zato je uredila, da smo dobili na ministrstvo državljanko Avstrije. Ko bo še Avstrija poklicala Slovenskega državljana v AVSTRIJSKO vlado, bomo počasi res postali neka Zvezna država. Res bi bile nove volitve, po dobrem letu časa, le zapravljanje časa in DENARJA. Upam na Zdravo pamet v našem parlamentu in strankarskih veljakov, ki bi bili sposobni oblikovati novo vlado!
Kraševka
Gospod Merše, avtor tega članka, lepo predstavi obrise vlade, ki bi res bila v dobro naše domovine SLOVENIJE in političnih strank, posebno teh, ki jih Šarec pošilja "iz raja".
Upam, da bo na DESNICI zmagala modrost, ne pa EGO.
Moja mama je vedno rekla: "Zdrava pamet je boljša, kot žamet". In to velja tudi za 3. tisočletje.
Vem da imajo zelo dober program v stranki NSI in v stranki SDS. Izvajanje le tega, bi bilo v prid državi Sloveniji in njenim prebivalcem. Prepričana sem, da se tega zavedajo poslanci obeh teh strank, pa tudi del poslancev v SMC, DESUS in SAB. Verjetno so tudi oni spoznali, da se samo na "ideološki blazini" ne da živeti. Dobro življenje obeta le dobro delo in KULTURA, brez katere se vse sesuje.
To sesuvanje so pokazale že zadnje 3 vlade, ki niso imele jasnih ciljev in so v zmedi in prerivanju same sebe spotaknile.
Prihaja Pomlad in čas je, da vsak poprime za DELO ! Le to je zagotovilo boljše bodočnosti.
Čas je, da zavlada DEMOKRATIČNA in RAZVOJNA vlada. Upam na pametne odločitve Tonina in Janše. Povezovanje je vedno obrodi sadove. Izključevanje pa se je že pokazalo, da nima bodočnosti.
kdorkoli
Nagli razpad "leve" koalicije in dogajanje po njem lepo pokaže: če bi v deželici imeli prave demokratične volitve in pravo povolilno vzdušje, bi že pred letom in pol sestavili koalicijo, kakršno poskušajo sestaviti zdaj. Tako bi lahko normalna koalicija, ne pa mafijsko, ideološko izsiljen spaček, rešila pereče probleme, ki nam tudi po letu in pol delovanja z ideološkim sovraštvom kontaminirane vlade in parlamenta zastirajo prihodnost.
No, dokler v deželici in v glavah ne bomo dokončno pometli s kvazi-levo partijsko-mafijsko ideologijo izpred stoletja, nas na žalost nobena vlada ne bo mogla napotiti po poti napredka, blaginje in pravice.
In spet lahko pričakujemo "vseslovenske vstaje" v Maribor z avtobusi uvoženih "Ljubljančanov"...
Slavec
Ker dominantni mediji zadnje dni ne vidijo več smisla v pumpanju politično
mrtvega Šarca, so na Milana Kučana naslovili ponižno prošnjo,
naj jim zaupa ime bodočega izbranca:
.
“Težko je agitropu, vaša gnada,
če truplo že smrdi, če že razpada.
Prišepnite, naš bog, nam na ušesa,
maziljenca za murgelska nebesa.”
Kraševka
Slavec, zelo lepo in v rimah izvajate POLITIČNO SATIRO, ki pokaže realno sliko resnične politike pri nas.
miha.curk
Res je, velik poklon vašim domislicam! Zaslužijo si kaj več kot samo objavo v komentarju pod člankom.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.