Eni zaslužijo vedno več, medtem ko drugi vedno manj? Se razlike v plačah res večajo?

POSLUŠAJ ČLANEK
Vedno bolj rastoča prihodkovna neenakost je eno izmed stalnih političnih vprašanj v zadnjih letih. Bilo je v srcu tudi določenih civilnih inicativ, kot je bilo gibanje "Okupirajmo Wallstreet", ki je svojo verzijo doživel celo pred ljubljansko Borzo.

Poleg tega pa je bila prihodkovna neenakost ena izmed srčik ideje o demokratičnem socializmu ter večje enakosti med ljudmi in razredi. Vsa ta debata pa se je fokusirala predvsem na razvite države in ne na celoten svet.

Globalna primerjava prihodkovne neenakosti


V spodnjem grafu si lahko ogledate primerjavo ocene prihodkovne neenakosti. Primerjava izhaja iz let 1990 in 2015. Za primerjavo pa uporabljamo t.i GINI koeficient. GINI koeficent meri v kolikšni meri distribucija prihodkov med posamezniki oziroma gospodinjstvi znotraj določene ekonomije odstopa od popolno enake razdelitve.

Kako visoko je država na grafu odraža stopnjo neenakosti v letu 2015. Kako daleč na desni je država pozicionirana pa predstavlja stopnjo neenakosti v letu 1990. Poleg tega pa je v grafu tudi črta pod 45 stopinjskim kotom. Države nad njo so videle porast v neenakosti, države pod njo pa zmanjšanje v omenjenem obdobju.


Kaj lahko rečemo o prihodkovni neenakosti na globalni ravni?


Kot prvo lahko vidimo, da ni splošnega trenda večje prihodkovne neenakosti. Prihodkovna neenakost se povsod ne povečuje. V zadnjih 25-ih letih je bila v določenih državah rast, v drugih padec neenakosti. Tega se je pomembno zavedati, saj kaže na to, da prihodkovna neenakosti oziroma večanje le-te ni neizogiben trend v globaliziranem svetu. Iz tega velja sklepati tudi, da politike posameznih držav resnično vplivajo na ta dejavnik.

Obstajajo pa regionalni vzorci, ki so lahko plod različnih dejavnikov. Skoraj vsa južna Amerika in Karibi kažejo velike stopnje neenakosti in hkrati tudi zmanjševanje le-te. Po drugi strani razvite ekonomije kažejo manjšo začetno stopnjo neenakosti toda določen trend povečevanja razlik. Posebej pa je značilno to za vrsto držav Vzhodne Evrope na poti tranzicije iz komunizma.

Če primerjamo v splošnem se indeks neenakosti ni bistveno spremenil. Povprečno globalno je Gini indeks padel za eno točko, iz 39.6 na 38,6. Toda v največjih državah sveta, ki sestavljajo 45% svetovnega prebivalstva, smo videli porast neenakosti. Torej, če povzamemo, lahko rečemo, da povprečna država ni videla porasta nenakosti - upoštevamo celotno prebivalstvo. Je pa zato povprečen državljan občutil dvig neenakosti in sicer iz 36,7 na 40,8 točke.

Kako je z neenakostjo v Sloveniji?


Po podatkih Svetovne banke je v Sloveniji GINI indeks znašal leta 2015 25,4 točke in je glede na spodnji graf v padanju. Kar pomeni, da se prihodkovna neenakost v Sloveniji zmanjšuje.

Če pogledamo je svoj vrhunec, po dosegljivih podatkih, prihodkovna neenakost dosegla leta 2003, ko je bil izmerjen koeficeint pri 31 točkah. Največji padec pa je doživel ravno po tem, ko je v letu 2005 padel na dobrih 25 točk.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike