Eni zaslužijo vedno več, medtem ko drugi vedno manj? Se razlike v plačah res večajo?
POSLUŠAJ ČLANEK
Vedno bolj rastoča prihodkovna neenakost je eno izmed stalnih političnih vprašanj v zadnjih letih. Bilo je v srcu tudi določenih civilnih inicativ, kot je bilo gibanje "Okupirajmo Wallstreet", ki je svojo verzijo doživel celo pred ljubljansko Borzo.
Poleg tega pa je bila prihodkovna neenakost ena izmed srčik ideje o demokratičnem socializmu ter večje enakosti med ljudmi in razredi. Vsa ta debata pa se je fokusirala predvsem na razvite države in ne na celoten svet.
V spodnjem grafu si lahko ogledate primerjavo ocene prihodkovne neenakosti. Primerjava izhaja iz let 1990 in 2015. Za primerjavo pa uporabljamo t.i GINI koeficient. GINI koeficent meri v kolikšni meri distribucija prihodkov med posamezniki oziroma gospodinjstvi znotraj določene ekonomije odstopa od popolno enake razdelitve.
Kako visoko je država na grafu odraža stopnjo neenakosti v letu 2015. Kako daleč na desni je država pozicionirana pa predstavlja stopnjo neenakosti v letu 1990. Poleg tega pa je v grafu tudi črta pod 45 stopinjskim kotom. Države nad njo so videle porast v neenakosti, države pod njo pa zmanjšanje v omenjenem obdobju.
Kot prvo lahko vidimo, da ni splošnega trenda večje prihodkovne neenakosti. Prihodkovna neenakost se povsod ne povečuje. V zadnjih 25-ih letih je bila v določenih državah rast, v drugih padec neenakosti. Tega se je pomembno zavedati, saj kaže na to, da prihodkovna neenakosti oziroma večanje le-te ni neizogiben trend v globaliziranem svetu. Iz tega velja sklepati tudi, da politike posameznih držav resnično vplivajo na ta dejavnik.
Obstajajo pa regionalni vzorci, ki so lahko plod različnih dejavnikov. Skoraj vsa južna Amerika in Karibi kažejo velike stopnje neenakosti in hkrati tudi zmanjševanje le-te. Po drugi strani razvite ekonomije kažejo manjšo začetno stopnjo neenakosti toda določen trend povečevanja razlik. Posebej pa je značilno to za vrsto držav Vzhodne Evrope na poti tranzicije iz komunizma.
Če primerjamo v splošnem se indeks neenakosti ni bistveno spremenil. Povprečno globalno je Gini indeks padel za eno točko, iz 39.6 na 38,6. Toda v največjih državah sveta, ki sestavljajo 45% svetovnega prebivalstva, smo videli porast neenakosti. Torej, če povzamemo, lahko rečemo, da povprečna država ni videla porasta nenakosti - upoštevamo celotno prebivalstvo. Je pa zato povprečen državljan občutil dvig neenakosti in sicer iz 36,7 na 40,8 točke.
Po podatkih Svetovne banke je v Sloveniji GINI indeks znašal leta 2015 25,4 točke in je glede na spodnji graf v padanju. Kar pomeni, da se prihodkovna neenakost v Sloveniji zmanjšuje.
Če pogledamo je svoj vrhunec, po dosegljivih podatkih, prihodkovna neenakost dosegla leta 2003, ko je bil izmerjen koeficeint pri 31 točkah. Največji padec pa je doživel ravno po tem, ko je v letu 2005 padel na dobrih 25 točk.
Poleg tega pa je bila prihodkovna neenakost ena izmed srčik ideje o demokratičnem socializmu ter večje enakosti med ljudmi in razredi. Vsa ta debata pa se je fokusirala predvsem na razvite države in ne na celoten svet.
Globalna primerjava prihodkovne neenakosti
V spodnjem grafu si lahko ogledate primerjavo ocene prihodkovne neenakosti. Primerjava izhaja iz let 1990 in 2015. Za primerjavo pa uporabljamo t.i GINI koeficient. GINI koeficent meri v kolikšni meri distribucija prihodkov med posamezniki oziroma gospodinjstvi znotraj določene ekonomije odstopa od popolno enake razdelitve.
Kako visoko je država na grafu odraža stopnjo neenakosti v letu 2015. Kako daleč na desni je država pozicionirana pa predstavlja stopnjo neenakosti v letu 1990. Poleg tega pa je v grafu tudi črta pod 45 stopinjskim kotom. Države nad njo so videle porast v neenakosti, države pod njo pa zmanjšanje v omenjenem obdobju.
Kaj lahko rečemo o prihodkovni neenakosti na globalni ravni?
Kot prvo lahko vidimo, da ni splošnega trenda večje prihodkovne neenakosti. Prihodkovna neenakost se povsod ne povečuje. V zadnjih 25-ih letih je bila v določenih državah rast, v drugih padec neenakosti. Tega se je pomembno zavedati, saj kaže na to, da prihodkovna neenakosti oziroma večanje le-te ni neizogiben trend v globaliziranem svetu. Iz tega velja sklepati tudi, da politike posameznih držav resnično vplivajo na ta dejavnik.
Obstajajo pa regionalni vzorci, ki so lahko plod različnih dejavnikov. Skoraj vsa južna Amerika in Karibi kažejo velike stopnje neenakosti in hkrati tudi zmanjševanje le-te. Po drugi strani razvite ekonomije kažejo manjšo začetno stopnjo neenakosti toda določen trend povečevanja razlik. Posebej pa je značilno to za vrsto držav Vzhodne Evrope na poti tranzicije iz komunizma.
Če primerjamo v splošnem se indeks neenakosti ni bistveno spremenil. Povprečno globalno je Gini indeks padel za eno točko, iz 39.6 na 38,6. Toda v največjih državah sveta, ki sestavljajo 45% svetovnega prebivalstva, smo videli porast neenakosti. Torej, če povzamemo, lahko rečemo, da povprečna država ni videla porasta nenakosti - upoštevamo celotno prebivalstvo. Je pa zato povprečen državljan občutil dvig neenakosti in sicer iz 36,7 na 40,8 točke.
Kako je z neenakostjo v Sloveniji?
Po podatkih Svetovne banke je v Sloveniji GINI indeks znašal leta 2015 25,4 točke in je glede na spodnji graf v padanju. Kar pomeni, da se prihodkovna neenakost v Sloveniji zmanjšuje.
Če pogledamo je svoj vrhunec, po dosegljivih podatkih, prihodkovna neenakost dosegla leta 2003, ko je bil izmerjen koeficeint pri 31 točkah. Največji padec pa je doživel ravno po tem, ko je v letu 2005 padel na dobrih 25 točk.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
4 komentarjev
MEFISTO
Še vedno se najdejo kaki čudni modreci, ki trdijo, da smo bili v socializmu enakovredni in enakopravni.
Mar ni bilo v ustavi zapisano, da je bila komunistična stranka vodilna družbeno politična organizacija na oblasti in da jo je poosebljal drug Tito, ljubičica bjela, ki še plače ni potreboval, ker je bilo vse njegovo, česar se je dotaknil.
Torej so bili člani partije najbolje plačani in namesto spričeval in diplom je bilo dovolj, da so pokazali partijsko izkaznico.
IgorP
Zakaj demokracija šinfa socializem(razlike v plačah manjše), v kapitalizmu se pa sprašuje zakaj se razlike večajo!!!
IgorP
Demokracija šinfa socializem(bolj enaki), kritizira pa neenakost v kapitalizmu!!! Razumi kdor more?????
lukaab
najmanj ljudi pod pragom revščine živi na Češkem , v Sloveniji 13.3 %, leta 2003 je pod pragom revščine živelo 10 % Slovencev, nismo imeli težav z izseljevanjem kakor zadnjih 7 let, vse je odvisno od politike in ne neenakosti
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.