Enakopravnost med spoloma: bi morala biti najboljša nogometašica sveta plačana kot Lionel Messi?

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
V nedeljo se je z epsko zmago Novaka Đokovića zaključil letošnji teniški turnir v Wimbledonu. Dan prej je finale dobila Halepova. Zmagovalca sta prejela vsak po 2,6 milijona evrov. Čeprav je tenis nekoč veljal za šport elite, neprimeren za delavski proletariat, je dosegel enako plačilo predstavnikov obeh spolov.

Teden poprej so v finalu ženskega SP v nogometu zmagale Američanke in še četrtič osvojile svetovni prestol. Sprejem v New Yorku so zaznamovale zahteve za enako plačilo nogometašic in nogometašev. Na videz legitimna zahteva, ki stremi k odpravi neenakopravnosti med spoloma. Podobno kot na turnirjih za grand slam velja pri tenisu. Toda razlike so gromozanske.

Teniška igra se med fanti in dekleti kaj prida ne razlikuje. Moški so močnejši in hitrejši, ampak vseeno nivo ženske igre ni veliko nižji od moške. Zato je v obeh konkurencah podobno priljubljen. Največje ženske zvezdnice so po popularnosti na ravni moških. Serena Williams je vsaj tako privlačna za sponzorje kot Roger Federer. Poleg tega so grand slami zapakirani v skupen produkt. Nimamo moškega in ženskega Wimbledona. Oboji igrajo ob istem času, na istem kraju. Dogodek sestavljata oba spola, zato prejmeta enako plačilo. Zakaj je v nogometu drugače?
Messi in Ronaldo sta milijonarja, ker na stadione pripeljeta gledalce.

Ko gre za denar, ne gre za spol


Nesporazum je v napačni delitvi športa na moški in ženski. Pravilnejša je delitev med medijsko bolj in manj privlačnimi športi. Nič ne pomagajo gromozanski napori tekačev na smučeh in veslačev. Tovrstni športi niso dovolj komercialni, zato celo največji zvezdniki ne dosegajo zaslužka povprečnega igralca španske La Lige.

Atraktivnost nogometa, košarke, hokeja in še nekaterih športov jih dela privlačne za gledalce. Ti z obiskom tekem, plačevanjem kanalov, ki prenašajo te športe, sporočajo pokroviteljem, da se na teh dogodkih splača oglaševati. Zato, ker bodo tako prodrli do široke skupine potencialnih kupcev.

Ženske ekipe igrajo manj všečno. Messi in Ronaldo sta milijonarja, ker na stadione pripeljeta gledalce. Ti z vstopnino polnijo blagajne klubov, sponzorji se pulijo za oglaševanje. Zato klubi take nogometaše bogato nagradijo. Ženski nogomet je v resnici šport ene države – ZDA, ki mu popularnost poskoči ob svetovnih prvenstvih.

Prihodki letošnjega SP še niso znani, pred štirimi leti so znašali 73 mio dolarjev. Od moškega SP v Rusiji 2018 je FIFA prejela skoraj 6,1 milijarde. Moškim so zato razdelili 400 milijonov, ženskam pa le 30. Zmagovalca, Francija in ZDA, sta prejela 38 oz. 4 milijone. Vse reprezentantke ZDA igrajo v domači, NWSL ligi.

Povprečna gledanost leta 2019 - 5.514 gledalcev. Moške kolege, v ligi MLS, povprečno spremlja 20.597 navijačev. Povprečni obisk v najboljših evropskih prvenstvih: Bundesliga – 43.449; Premier League – 38.168; La Liga – 26.814; Serie A – 25.237; Ligue 1 – 22.799.

Žensko SP si je ogledalo nekaj čez milijardo gledalcev, moško SP v Rusiji prek 3,5 milijarde.

Je pa SP praktično edini omembe vreden dogodek ženskega nogometa. Moški nogomet je popularen vse leto. Zato je samo v Evropi, v zadnji sezoni, pridelal rekordnih 28 milijard evrov prihodkov.

Zahteva nogometašic ZDA po enakih prihodkih kot moški je izvedljiva samo v njihovi državi. Zaradi specifičnega nesorazmerja med popularnostjo najboljše ženske ekipe na svetu ter podpovprečnimi moškimi. Čeprav moški pritegnejo štirikrat več gledalcev.

Globalno je kaj takšnega ekonomsko neizvedljivo. Konec koncev, kdo ne pozna Messija, Ronalda ali Neymarja in kdo pozna Hegerbergovo, Marto, Martensovo ter Lloydovo – nekaj naj nogometašic zadnjega leta?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike