Ekstremi politične korektnosti - nekdanje muslimane so zaradi napisa na majici vrgli iz Starbucksa

POSLUŠAJ ČLANEK
Zahod vse bolj postaja talec teženj k "politični korektnosti". Nazoren primer je zgodba, ki ima po svoje tudi nekaj komičnega pridiha, a jo je hkrati treba vzeti skrajno resno.

Uslužbenci ameriške verige kavarn Starbucks so iz svoje kavarne v kompleksu hotela Hilton v Houstonu vrgli skupino, ki je prišla na kavo, ker so nosili majice z napisi "sem bivši musliman, vprašaj me, zakaj".

Šlo je za člane prostovoljne nevladne organizacije Nekdanji muslimani Severne Amerike, ki se zavzema za promocijo sekularnih vrednot ter se bori proti diskriminaciji ljudi, ki so zapustili islam.  

Skupina se je zbrala ob robu konvencije Islamske skupnosti Severne Amerike, kjer so preko pogovorov z udeleženci ugotavljali, koliko so tamkajšnji muslimani tolerantni do tistih, ki so islamsko vero zapustili.

Na koncu so prišli do spoznanja, da so muslimani do njih mnogo bolj strpni kot Zahodnjaki, v tem primeru uslužbenci Starbucksa. 

"Bila sem presenečena. Čisto preprosto sem pila svojo ledeno kavo in gledala v telefon, ko so mi povedali, da moram oditi. Zato sem vprašala, zakaj," je neprijetni pripetljaj opisala Lina, nekdanja muslimanka iz Sirije.

"Dejali so mi, da na njihovi posesti protestniki niso dovoljeni, nakar sem gospe zagotovila, da nisem protestnica." 

Nato so jo obvestili, da mora Starbucks zapustiti, češ da je rezerviran za goste hotela in obiskovalce konvencije, čeprav je sama plačala storitev. Vseeno pa Lini ni ušlo, da je Starbucks tekom dneva še naprej sprejemal zunanje stranke.

Nekoliko kasneje se je v dogajanje vključil predstavnik hotela Hilton in članom organizacije zagrozil z aretacijo, če bodo z majicami skušali ponovno vstopiti v Starbucks.

Takrat ugotovite, da ne gre za protestnike, ni bilo več pomembna. Hotelski uslužbenci so namreč izjavili, da skupina na njihovi posesti ni dobrodošla zaradi svojih majic.

Takšno stališče pa je po mnenju predsednika organizacije Nekdanjih muslimanov Severne Amerike, Muhammada Syeda, že primer diskriminacije: "Morali smo zapustiti prostore. Dejali so nam tudi, da se lahko vrnemo pod pogojem, da si slečemo majice, na katerih pa ni pisalo nič hujskaškega."

Po njegovem prepričanju je bila takšna obravnava do njih krivična in še posebej kruta v smislu zavedanja o položaju nekdanjih muslimanov, ki jih po svetu zaradi izstopa iz Islama ubijajo in zlorabljajo. "Nesprejemljivo je, da podjetja, kot sta Starbucks in Hilton, pristajajo na najbolj konservativno versko občutljivost," je dejal predsednik organizacije, ki se postavlja v bran tistim, ki so zaradi izstopa iz islama preganjani ali kako drugače zaznamovani.  

Praksa preganjanja spreobrnjencev je sicer bolj pogosta v Aziji in Afriki. V letu 2018 več kot deset svetovnih držav opustitev islamske vere preganja s smrtno kaznijo, islamski voditelji širom sveta, nazadnje v Pakistanu, pa pozivajo k mednarodnemu sodelovanju pri kaznovanju dejanj, ki v islamu veljajo za bogokletne.

"Zahodnjaki" bolj občutljivi od samih muslimanov


Syeda tovrstni odzivi v Zahodni družbi presenečajo predvsem zato, ker so sekulirani izstopniki iz islama večinoma progresivno, oziroma levo nazorsko usmerjeni. "Svoboda veroizpovedi in odločitev odstopa od veroizpovedi so nepristranske tematike, za katere bi se morali boriti vsi," meni Syed. "Večinoma so nekdanji muslimani progresivni in se identificirajo z levico, zato je še posebno nespodbudno videti pomanjkanje solidarnosti pri domnevno enako mislečih."

Cilj njihovega delovanja, tudi v konkretnem primeru, je sicer ugotoviti, do kakšne mere so do bivših vernikov strpni muslimani. "Na svoje zadovoljstvo smo ugotovili, da so bili številni muslimani, s katerimi smo se pogovarjali, strpni" pravi Armin Navabi, sicer ateistični aktivist iranske narodnosti. "A hkrati smo ugotovili, da so bili nestrpni številni zahodnjaki. Zdi se, kot da so 'reševalci' muslimanov bolj občutljivi na vse, kar bi morebiti lahko užalilo muslimane, kot muslimani sami." 

https://www.youtube.com/watch?v=jfuXseuHyko

KOMENTAR: Uredništvo
»Sem bivši katoličan. Vprašajte me, zakaj«
Houstonski primer izgona iz Starbucksa je pri razpravi o mejah politične korektnosti zanimiv iz dveh vidikov. Najprej, ker gre za res očiten poseg v pravice posameznika v smislu diskriminacije in kršenja svobode govora, in to v pregovorno svobodni Ameriki. In drugič, ker so se na tnalu kvazi strpnih levo-liberalcev znašli progresivci - torej sekularizirani Sirci, Iranci in drugi, ki so islam zapustili, ker so se v njem čutili nesvobodni, omejeni, neenakopravni in verjetno tudi zatirani. Najbrž si potem, ko so izstopili iz islama, niso mislili, da jim bo svoboda na tak način omejevana tudi v pregovorno idejno odprtem sekulariziranem zahodnem svetu. Za lažje razumevanje tega paradoksa si skušajmo zamisliti reakcijo, če bi se v kakšni kavarnici v Ljubljani pojavila skupina ljudi z napisom "sem bivši katoličan, vprašajte me, zakaj". Da bi jih za to kdorkoli metal skozi vrata, je povsem nepredstavljivo, skorajda absurdno. Verjetno bi prej celo bili deležni priznanja, brezplačne pogostitve ali česa podobnega. A kaj bi se zgodilo, če bi na majici, tako kot v ZDA, pisalo "bivši musliman"? Trditi, da bi jih zaradi tega napotili ven, bi bilo pretirano - Slovenija s politično korektnostjo vendarle še ni tako daleč. Nedvomno pa bi si s takšno majico prej kot brezplačno kavo človek prislužil kakšen neprijazen pogled in morda nalepko netolerantneža, če že ne islamofoba.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike