Eksodus volivcev desne sredine od svojih kandidatk in Pahorja k Marjanu Šarcu

POSLUŠAJ ČLANEK
150 tisoč volivcev SDS in NSi je pred 2. krogom predsedniških volitev leta 2012 od izpladlega Milana Zvera emigriralo k Borutu Pahorju in mu omogočilo udobno dvotretjinsko zmago nad Danilom Türkom.

Tokrat so aktualnega predsednika mnogi izmed teh volivcev pustili na cedilu. Kot kažejo naše podrobne analize volilnih in anketnih rezultatov zadnjih dveh mesecev, se je eksodus desnosredinskih volivcev od kandidatk "svojih" strank in Boruta Pahorja začel dober teden pred prvim krogom, množično pa štirinajst dni pred drugim krogom predsedniških volitev.

Najprej so se k Marjanu Šarcu selili volivci NSi, kasneje pa, še bolj množično, volivci SDS.

Kamniški župan je med obema krogoma pridobil kar 90 tisoč volivcev teh strank, oziroma 40 tisoč več kot Borut Pahor. 

Klik za povečavo (vir: DVK.si)


Ruralna okolja tradicionalnih desnosredinskih volilnih okrajev so bila te volitve uspešna lovišča "domačijskega kandidata", kot so ga označili nekateri, Marjana Šarca. Slednje je bilo opazno že z zemljevida volilnih okrajev, kjer je Šarec modro obarval dobršen del gorenjskega, domžalskega in kamniško-savinjskega podeželja.

Splošen vtis potrjujejo tudi številke, v katere smo se s pomočjo anket, ki smo jih izvajali od začetka volilne kampanje, ter volilnih rezultatov v obeh krogih, podrobno poglobili.

Predvsem volilni napovedi Mediane na dan prvega kroga in v petek pred drugim krogom sta se izkazali kot točni praktično na decimalko, kar pomeni, da se lahko zanesemo tudi na preseke glasovanja za kandidate po posameznih strankah, kar sta tudi merili. Pri tem jemljemo v obzir posledice standardne napake v morebitnih odstopanjih +- nekaj tisoč glasov.

K lažji primerjavi pripomore tudi dejstvo, da je Mediana strankama SDS in NSi izmerila približno enako strankarsko podporo tako pred prvim kot pred drugim krogom volitev (ar. sredina 13,8 %, oziroma 5 % vseh vprašanih) 


Iz podatkov sledi, da se v absolutnem smislu trenutni volilni domet SDS in NSi giblje okrog 310 tisoč glasov (220 tisoč + 90 tisoč) kar je več od zadnjih, a manj od predzadnjih parlamentarnih volitev). Obe stranki sta tako v absolutnih številkah podpore v anketah trenutno močnejši od zadnjega volilnega rezultata.

Seveda pa se vsi ti glasovi v prvem krogu niso prelevili v podporo njunim predsedniškim kandidatkam. Pravzaprav sta tako Tomčeva kot Novakova dobili zgolj slabo polovico glasov tistih, ki so v vzporedni anketi Mediane hkrati rekli, da bi volili njuni stranki.

Približno 25 % (55.000) volivcev SDS je že v prvem krogu prepričal Borut Pahor, prav takšen odstotek volivcev NSi (23.000) pa Marjan Šarec (celoten presek v spodnjih grafih).

Predvolilno popotovanje volivcev od Poncija do Pilata


A naše ankete, ki smo jih izvajali od začetka kampanje, kažejo, da so se pomembni premiki desnosredinskih volivcev zgodili že pred prvim krogom.

Dober mesec prej, tik po pozni napovedi kandidature Romane Tomc, je bila slaba polovica volivcev SDS še pri Borutu Pahorju, Novakova pa je imela dobri dve tretjini volivcev svoje stranke. Slab teden pred prvim glasovanjem je slednji ta podpora zrasla na 70 %, Pahor pa je izgubil že skoraj četrtino SDS-ovih volivcev, ki so se pospešeno selili k Tomčevi.

A v zadnjih dneh pred prvim glasovanjem je Novakovi ušlo kar 20 odstotkov njenih volivcev in številke kažejo, da v naročje Marjana Šarca. Obenem se je zaključila selitev volivcev SDS od Pahorja k Tomčevi. Pri njemu jih je ostalo 25 %, premalo za zmago v prvem krogu.

Eksodus SDS-ovih volivcev od Romane Tomc k Marjanu Šarcu


Ključni za končen rezultat, kakršnega smo dobili v nedeljo, so bili tektonski premiki med prvim in drugim krogom.

Natančneje, v zadnjih dveh tednih, saj je tik pred anketnim mrkom (med 28. 10. in 10. 11. ni bila objavljena niti ena anketa!) anketa Ninamedie še pokazala, da je razmerje med kandidatoma teden dni po volitvah enako kot na volilni dan.

Zato je bil šok na petek, 10. novembra toliko večji, ko so praktično vse ankete pokazale, da bo rezultat izjemno tesen, sicer v prid Boruta Pahorja.

Kaj se je točno zgodilo, je dobro razvidno iz spodnjih grafov. Po 28. oktobru (kar na dan natančno sovpada z odmevnim Janševim javnim pismom Pahor ali Šarec ali oba?) so se sprožili tektonski premiki volivcev SDS. A ne toliko, kot so špekulirali mnogi, v volilni bojkot, kot od Romane Tomc k Marjanu Šarcu (in mnogo manj k Borutu Pahorju).

Če je prva Janševa javna intervencija sprožila eksodus njegovih volivcev od Pahorja k Tomčevi, je druga več kot očitno te od Tomčeve poslala v naročje Marjanu Šarcu.

Šarec je tako med obema krogoma pridobil kar 70 tisoč glasov volivcev SDS. Skupaj s tistimi, ki so ga volili že v prvem krogu, je za Marjana Šarca volilo 99 tisoč volivcev največje opozicijske stranke, za Boruta Pahorja pa 81 tisoč.

Volivci Ljudmile Novak med obema krogoma večinoma k Borutu Pahorju


Večji eksodus k Marjanu Šarcu pa je večina nomadskih volivcev NSi očitno opravila že pred prvim volilnim dnem. Od 60 tisoč tistih, ki so v prvem krogu bodisi ostali zvesti predsednici, bodisi so volili koga drugega (ki ni Šarec ali Pahor), se jih je okrog 26 tisoč preselilo k Borutu Pahorju, 16 tisoč k Marjanu Šarcu, preostali niso šli na volitve.

Skupaj je tako Marjana Šarca podprlo 39 tisoč, Boruta Pahorja pa 35 tisoč volivcev Nove Slovenije.

Hipotetična situacija: volivci SDS se med Pahorja in Šarca razdeljujejo enako kot v 1. krogu


Ob spoznanju, da je bilo razmerje volivcev SDS-a v prvem krogu 2:1 v prid Pahorju glede na Šarca, v 2. krogu pa se je obrnilo v prid Šarcu, se lahko vprašamo, kakšen bi bil volilni rezultat, če bi se volivci SDS med oba preostala kandidata razporedili v enakem razmerju kot v 1. krogu (pri čemer ne upoštevamo tistih, ki v 2. krogu niso šli volit).

Graf na desni kaže, da bi v tem primeru Borut Pahor zmagal z 58 % proti 42 %.

Če pa bi se podobno porazdelil delež volivcev SDS, ki v drugem krogu niso šli volit, pa bi se razmerje premaknilo preko 60:40 v prid Boruta Pahorja.

Pri tem je še pomembno poudariti, da je na tesen rezultat pomembno vplivalo tudi gibanje volivcev SMC in neopredeljenih. Kar precej teh je namreč po 1. krogu Pahorja zapustilo in se preusmerilo k Šarcu. Aktualnega predsednika je denimo konec oktobra volilo dve tretjini volivcev SMC, v nedeljo pa zgolj še 40 odstotkov.

In kaj bi bilo potrebno, da bi Marjan Šarec v 2. krogu premagal Boruta Pahorja? Meja 50:50 v korist Šarca bi bila, ob drugih nespremenjenih pogojih, presežena, če bi ga podprlo več kot 66 % volivcev SDS, ki so v 2. krogu prišli na volišče.

Sklepne ugotovitve: kaj se je dogajalo z desno-sredinsko volilno bazo (volivci SDS in NSi)

  1. Od višje podpore Borutu Pahorju se je desna sredina tekom kampanje premaknila k višji podpori Marjanu Šarcu

  2. Najprej je k Šarcu, še pred 1. krogom, odšel pomemben delež volivcev NSi. Sledil je množičen prehod volivcev SDS k Šarcu med obema krogoma, po 28. oktobru.

  3. Javno oglašanje Janeza Janše se evidentno opazi v gibanju volilnega telesa SDS najprej od Pahorja k Tomčevi in nato od Tomčeve k Šarcu. Namesto pasivizacije (ki se je zgodila v manjši meri), je prišlo do selitev k "manj napadanem" kandidatu.

  4. V 2. krogu so volivci NSi, ki so v 1. krogu ostali zvesti predsednici, bolj množično podprli Boruta Pahorja.

  5. V primeru, da bi razmerje podpornikov Pahorja in Šarca med volivci SDS ostalo takšno, kot je bilo v 1. krogu, bi Borut Pahor zmagal s 60+ odstotkovne podpore.

  6. Za zmago Marjana Šarca nad Borutom Pahorjem bi moralo za prvega glasovati več kot dve tretjini volivcev SDS.




Uredniški komentar zgornjih ugotovitev ter posledic, ki jih bo končen rezultat in volilni eksodus desnosredinskih volivcev od Pahorja do Šarca imel na državnozborske volitve, lahko preberete tukaj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30