Egipčani bi prepovedali Netflixovo črno Kleopatro, duhove buri tudi Disneyjeva temnopolta morska deklica 

Podjetje Netflix je nedavno doletela kritika (egipčanske) javnosti zaradi izdaje nove serije, v kateri afroameričanska igralka igra egipčansko kraljico Kleopatro. Kraljica Kleopatra – dokumentarna drama iz osmih epizod – bo izšla 10. maja.

Tako Netflix kot producentka Jada Pinkett Smith vztrajata pri izbiri temnopolte igralke Adele James.

»Kraljica Kleopatra je pritrditev stoletja dolgim diskusijam o rasni pripadnosti vladarice,« je povedal velikan pretočnih vsebin.

Toda Kairo se s tem ne strinja: predstavljanje Kleopatre kot temnopolte Afričanke so označili za napačno prikazovanje zgodovinskih dejstev. Egipčani so zaradi tega pričeli z zbiranjem podpisov za peticijo za prepoved serije.

Egipčansko Ministrstvo za turizem in starine je odgovorne za produkcijo serije pozvalo k preiskavi točnosti na podlagi zgodovinskih in znanstvenih dejstev.

Zlatniki in kipi iz obdobja življenja Kleopatre kraljico namreč prikazujejo kot svetlopolto žensko in bila naj bi makedonsko-grškega etničnega izvora. Kleopatra VII je vladala med letoma 51 in 30 pr. Kr. kot njegova zadnja kraljica in velja za neposredno potomko Ptolemaja I. Soterja, generala Aleksandra Velikega.

Kairo: falsifikacija egipčanske zgodovine

Generalni sekretar egipčanskega vrhovnega sveta za starine dr. Mostafa Waziri je v javni izjavi poudaril, da gre pri izgledu Netflixove Kleopatre za »falsifikacijo egipčanske zgodovine in za očitno zgodovinsko zmoto«.

Podobno mnenje je podal nekdanji minister za turizem in starine Zahi Hawass, saj naj ne bi bil temnopolt nobeden od njenih staršev, hkrati pa naj faraoni ne bi bili povezani z nobeno od tedanjih črnskih afriških kraljevin.

Dodal je, da je ta pritožba »daleč od etničnega rasizma« in da gojijo »čisto spoštovanje do afriških civilizacij in naših bratov na Afriškem kontinentu, ki nas vse povezuje«.

Reprezentacija zgodovinskih oseb v filmski industriji je sprožila več sporov po svetu, zlasti pa je pomembna za države kot je Egipt, ki svojo dolgo zgodovino prepoznava kot temelj svoje moderne nacionalne identitete in turizma.

Pisci peticije, ki zahteva umik serije, trdijo, da je na platformi change.org pridobila 100.000 podpisov, preden je bila odstranjena brez opozorila. Spor se je zaostril in pričeli so se tudi pozivi k prepovedi Netflixa v Egiptu.

Spori glede Kleopatrine polti že prej

Filmske upodobitve Kleopatre so bile tarče kritik že v preteklosti: izraelska igralka Gal Gadot, ki je upodobila egipčansko kraljico, je bila pred leti obtožena »beljenja« zgodovine.

Tedaj je bila težava izpostavljena s strani »prebujencev«, ki so trdili, da Kleopatra ni bila tako svetle polti zaradi zgodovinskih dejstev o njeni etnični pripadnosti.

Tokrat pa »prebujenci« polt Kleopatre odobravajo in menijo, da gre za emancipatorno, politično dejanje. Igralka Adele James je kritikom odvrnila: »Če vam serija ni všeč, je ne glejte.«

Beljenje in črnjenje po »prebujensko«

Če gre pri Kleopatri za problem zgodovinskih dejstev, tega ni moč trditi za druge spore o »reprezentaciji« v filmih, ki jih vzbujajo prebujenci.

V zadnjih letih se je zvrstilo mnogo novih različic starejših filmov in risank, kjer so prvotno svetlopolti liki dobili drugačno polt in etnično pripadnost: denimo lik Zvončice.

Očitki o netočnosti so s strani »prebujencev« pogosto ovrženi z argumentom, da gre za domišljijske like ter da neodobravanje izkazuje rasistične predsodke in predpostavke. Toda nedavno je kritika doletela igralko Sydney Agudong, ki je v filmski različici risanke Lilo in Stitch upodobila havajsko deklico Nani.

https://twitter.com/thebookosaur/status/1646706957896802304?s=20

Očitki s strani »prebujencev« namreč obsojajo dejstvo, da je Agudongova nekoliko svetlejše polti, deklica v risanki pa temnejše. Producente so denimo obtožili evrocentrizma, rasizma in beljenja »etnično temeljnih lastnosti« (fiktivnega) lika.

Zadeva se je zapletla pri dejstvu, da je Sydney Agudong pravzaprav havajskega rodu: le nekoliko svetlejše poti.

Kljub temu s strani progresivne levice ni slišati očitkov o »etnično temeljnih lastnostih« morske deklice. Z majem v kinodvorane prihaja nova Disneyeva morska deklica, tokrat temnopolta – čeprav je bil lik Andersonove morske deklice izrecno svetle polti. H. C. Andersen tako v originalni Mali morski deklici med drugim piše, da se je morska deklica zaradi svetle srebrnkaste kože morala večkrat potopiti, ker bi jo sonce lahko opeklo.

Kritikom izbire temnopolte igralke Halle Bailey so zagovorniki očitali rasizem in nezmožnost sprejemanja raznolikosti v fikciji, ki pa je »ne morejo opravičevati prek pobeljene zgodovine«, kot naj bi to počeli v dokumentarcih.

Avtisti naj igrajo avtiste, transspolni transspolne, gluhi gluhe …

Poleg etnične pripadnosti se v zadnjih letih »prebujenska« filmska kritika osredotoča tudi na neustrezno izbiro igralcev, kadar gre za »marginalizirane skupine«.

Več pritožb je bilo na račun igralcev, ki niso transspolni, a igrajo transspolne like – četudi so igrali v filmu z narativom, ki podpira ideologijo spola in načela progresivne levice. To se je na primer zgodilo na primeru filma Dansko dekle, kjer je igralec Eddie Redmayne upodobil transspolno žensko. Podobni očitki so leteli na ne-avtistične igralce pri upodobitvah avtistov denimo v filmu Music ter na upodobitve invalidov.