EBU vlado poziva k spoštovanju svobode RTV SLO; Vasle in Biščak: "Vaša skrb je popolnoma nepotrebna"

Uredništvo
Foto: Eva Gajšek
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je slovenske oblasti pozvala, naj se vzdržijo nepotrebnega političnega pritiska na javno radiotelevizijo RTV SLO.

V izjavi piše, da „RTV Slo igra kritično vlogo pri pomoči državi v boju proti nesluteni pandemiji COVID-19 in je trenutno raztegnjena do svojih meja."

Na zaskrbljenost EBU sta se z odprtim pismom odzvala Jože Biščak, odgovorni urednik revije Demokracija in Vinko Vasle, dolgoletni novinar in urednik ter nekdanji direktor Radia Slovenija. Ta ji sporočata, da neodvisnost RTV ni ogrožena in da nihče nikogar ne preganja. Med preganjanimi so le tisti, ki RTV prispevka ne bi pravočasno poravnali.

Svoje opozorilo EBU utemeljuje z besedami, da napadi slovenske vlade na zaposlitveno, finančno in programsko politiko RTV Slovenija niso podprti z empiričnimi podatki. Kritike delovanja institucij sicer pozdravljajo, vendar pa se bojijo, da obtožbe poskušajo spodkopati neodvisnost javne radiotelevizije in pristojnosti njihovih vodstvenih in nadzornih organov.

Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je zveza 74 radijskih in televizijskih postaj iz 54 evropskih, severnoafriških in bližnjevzhodnih držav, ki je bila ustanovljena z namenom izmenjave poročil in vzpostavitve standardizirane radiotelevizijske tehnologije.


Ob tem poudarjajo, da trenutno že obstajajo "vzpostavljeni regulativni mehanizmi za natančno preverjanje pravilnega delovanja RTV Slo v skladu z zakonom, ki zagotavljajo preverjanja in ravnotežja proti institucionalni neodvisnosti in neodvisnosti radiotelevizije."

Neodvisnost javnih medijev pa se je po mnenju EBU kot ključna izkazala tudi pri izbruhu COVID-19.

V zvezi še ugotavljajo, da RTV Slovenija pri izvajanju vsega tega omejuje zastarel finančni in pravni okvir. Zato slovensko vlado pozivajo, da nujno vzpostavi posodobljen finančni model, ki bo RTV SLO omogočil, da bo svoje poslanstvo lahko uresničevala v skladu s hitro se spreminjajočim tehnološkim razvojem ob hkratnem spoštovanju institucionalne neodvisnosti.

Javno glasilo moti vsaka kritika, ki vanjo leti.


Po mnenju dveh znanih slovenskih urednikov, Vinka Vasleta in Jožeta Biščaka, je kritika EBU sicer popolnoma nepotrebna, saj "nihče ne grozi novinarjem, urednikom in drugim zaposlenim, jih ne nadlegujejo ali preganjajo, svobodno zagotavljajo in izmenjujejo informacije, mnenja in stališča. Njihova svoboda izražanja nikakor ni ogrožena; samo gledalci, ki morajo javni radiotelevizijski program plačati prek davka, niso brezplačni. Če ne plačajo, jim grozi izvršba, če nekdo ne plača "prispevka" RTV Slovenija, ga lahko sodišče pošlje v zapor."

Ob tem pa "javno glasilo moti vsaka kritika, ki vanjo leti." Pa čeprav so te dobrodošle in nujno potrebne in tudi dobrodošle "za ohranitev pluralizma mnenj in stališč ter za ohranitev svobodne in demokratične družbe."

Kot politično motivirane so na RTV SLO označili tudi zadnje izjave sedanje desnosredinske vlade. Toda Biščak in Vasle kot zunanja opazovalca menita, da ni tako in da vlada javne radiotelevizije ne omejuje v ničemer.

Leva propaganda in cenzura dostopa


Po mnenju urednikov bi se sicer morali, glede na obstoječe stanje, bistveno bolj pritoževati na desnici. Obstajajo namreč ljudje, ki jim je dostop do kamer in mikrofonov RTV SLO že vnaprej prepovedan. Zlasti je to vidno v oddajah informativnega programa.

Ključna mesta na instituciji tako obvladujejo ljudje, ki so se novinarstva naučili kot leve propagande, pri čemer se večkrat zatekajo k neresnicam. Ob morebitnih grožnjah drugače mislečim novinarjem, celo s smrtjo, česar je bil deležen nekdanji direktor Televizije Slovenija Jože Možina, pa sploh ne reagirajo. Ne moti jih tudi to, da se iz neodvisnega novinarskega dela neposredno v politiko selijo tudi novinarji, najbolj znan primer tega prehoda je evropska poslanka Tanja Fajon.

Prava resnica je tako zaradi vseh teh dejstev po mnenju Vasleta in Biščaka popolnoma drugačna, pismo EBU pa nepotrebno.

Za izplačilo plač se bodo morali zadolžiti

Več slovenskih medijev te dni opozarja, da nacionalna RTV hiša drsi v vse slabši finančni položaj. Bojan Požar v današnjem prispevku tako piše, da se je RTV pod vodstvom generalnega direktorja Igorja Kadunca kljub približno 100 milijonom evrov (od katerih dajo dobrih 75 milijonov evrov samo za plače!!!), ki jih pobere s prisilno naročnino, posluje z (lansko) izgubo 3,2 milijona evrov.

O finančnih težavah na RTV Slovenija pišejo tudi v Dnevniku, kjer navajajo, da se bodo na RTV zaradi manjših oglasnih prihodkov in izpada drugih virov financiranja verjetno morali kratkoročno zadolžiti, da bodo pokrili plače in regres.

Državni zbor bo jutri izmed 46 kandidatov jutri izvolil novih 8 programskih svetnikov. Med kandidati so denimo upokojeni TV voditelj Slavko Bobovnik, pa levičarski aktivist Domen Savič, psihoanalitik Roman Vodeb,operna pevka Alenka Gotar, nekdanji ožji sodelavec finančnega ministra Janeza Šušteršiča Tomaž Štih in drugi. Celoten seznam kandidatov si lahko ogledate TUKAJ

Iz poslanskih vrst SDS zahteve po drastičnem posegu v financiranje RTV


Sicer pa se ravno ta čas iz poslanskih vrst največje koalicijske stranke ponovno slišijo pozivi po znižanju obveznega davkoplačevalskega financiranja RTV Slovenija.

Poslanec Dejan Kaloh, ki je leta 2017 zagovarjal popolno ukinitev RTV naročnine, je sedaj svoje stališče omilil in predlaga prepolovitev obveznih sredstev:



Mednarodne primerjave sicer kažejo, da je Slovenija po višini RTV prispevka precej nad povprečjem v EU in sicer na 9. mestu, po deležu RTV prispevka v povprečni mesečni neto plači pa celo druga v Evropi, takoj za Hrvaško.



KOMENTAR: Uredništvo
Tudi RTV Slovenija se samozaščitniško poslužuje strategije pritiska iz tujine
Da gre pri levo usmerjenih slovenskih medijih, ki se bojijo, da bo Janševa vlada oklestila njihove davkoplačevalske vire, od katerih so vse bolj odvisni, za strategijo preventivnega tožarjenja oblasti v tujini, smo razložili že v več objavah. Kot vidimo, se te strategije ustvarjanja zunanjega pritiska preko svojih vez v tujini poslužuje tudi vodstvo nacionalne RTV hiše. Seveda, z več kot 2000 zaposlenimi, ki ustvarjajo program za 2 milijonski narod je v današnji realnosti velik dinozaver, ki ni opazil, da svet medtem z velikimi koraki vstopa v novo dobo - družbeno in medijsko. Slednje ugotavlja tudi EBU in nedvomno bo Janša njihov "nasvet" po posodobitvi finančnega in pravnega okvirja upošteval. Ampak najbrž ne na način, kot bi si vodilni na RTV Slovenija želeli. Vse, kar so bili zadnja leta v vodstvu RTV Slovenija glede nujne posodobitve in prilagoditve novim časom sposobni predlagati, je bila zahteva po več denarja - povedano konkretneje: po dvigovanju RTV prispevka. Ker pa se zavedajo, da jim ta želja ne bo uresničena, temveč bodo razmisleki okrog obveznega davkoplačevalskega financiranja javne hiše šli verjetno ravno v nasprotno smer, skušajo sedaj ustvariti okvir, pod katerim bi bila vsaka reorganizacija RTV v smislu kadrovske in finančne racionalizacije razumljena kot pritisk oblasti na "institucionalno neodvisnost" javnega servisa. V tem smislu je pametna sprememba strategije obrambe, ki se kaže v tem, da sta se v bran vladi tokrat oglasila novinarska kadra (sicer iz okrilja SDS), ne pa oblast sama. Ali bo slednje prepričalo kogarkoli v drugačno resnico o slovenskem medijskem prostoru, oziroma vsaj uravnotežilo pogled iz tujine v ustvarjanje bolj celostne slike, je seveda drugo vprašanje. Nedvomno pa bo ob prvih "reorganizacijah" slovenskega medijskega prostora, ki so neizbežne, tovrstnih pisarjenj in odgovorov še mnogo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Odmev tedna: Pepelnati Ostržek
  • 22. 12. 2023
Andreja Gregorič Berdajs: Počutim se, kot bi dobila krila (2. del)
  • 13. 01. 2024
Politiki bi kar sami opravljali delo novinarjev v podkastih, hkrati pa bi ga njim kar se da omejili z zakonom o medijih
  • 17. 01. 2024