Dve leti desnosredinske vlade zapuščata slovensko diplomacijo na visoki ravni

Vir foto: /https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/

S koncem tretje Janševe vlade prihaja tudi zaključek uspešnega dvoletnega vodenja diplomacije s strani ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja. V tem času se je slovenska zunanja politika radikalno razživela in spremenila. V samo dveh letih pod desnosredinsko vlado je Slovenija dosegla vrsto uspehov na mednarodnem odru.

Največji med njimi je seveda uspešno opravljeno drugo slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU). Posledično je Slovenija doživela vrsto pomembnih mednarodnih obiskov, ki so dosegli vrh z lanskim Blejskim strateškim forumom. A to ne pomeni, da zadnji dve leti slovenske zunanje politike nista minili brez napak, kritik in skrbi.

Že na začetku tretje Janševe vlade leta 2020 se je v javnosti in v opozicijskih vrstah pojavila skrb, da se bo Slovenija oddaljila od Zahodne Evrope in se pridružila Višegrajski skupini držav (Madžarska, Češka, Slovaška in Poljska). Kljub tej skrbi je Slovenija ravno v zadnjem letu odhajajoče vlade povlekla nasprotno potezo, ko se je skupaj s Hrvaško pridružila skupini sredozemskih članic EU. Morda se nam skupina sredozemskih oz. mediteranskih držav na prvi pogled zdi manj pomembna, a se je prav ta skupina članic EU zaradi predsednika Francije Emmanuel Macrona in italijanskega premiera Maria Draghija prav v zadnjih dveh letih spremenila v močan blok južnoevropskih držav, ki si prizadeva uravnotežiti odnose znotraj EU v smislu vzpostavitve protiuteži Nemčiji in drugim varčevalnim članicam (t.i. “frugals”).

Kako velik je bil premik slovenske diplomacije v smeri proaktivne, proevropske in prozahodne zunanje politike, je bilo najbolj vidno pri oblikovanju naše politike do vojne v Ukrajini. Neposredna in absolutna slovenska podpora Ukrajini, sankcijam EU proti Putinovi diktaturi in obisk Janše v Kijevu so resnični dokazi, da je bila zunanja politika desnosredinske vlade uspešna in odločno na strani demokracije in Zahoda. Upamo lahko le, da se bo ta trend nadaljeval pod novo vlado Roberta Goloba.

Neposredna in absolutna podpora Ukrajini, sankcijam EU proti Putinovi diktaturi in obisk Janše v Kijevu so resnični dokazi, da je bila zunanja politika desnosredinske vlade uspešna in odločno na strani demokracije in Zahoda.

Lažne skrbi glede Madžarske

Nekoč tesnejši odnos med Janševo SDS in Orbanovim Fideszom je dolgo motil veliko večino domače politične opozicije. A skrbi, da se bo pod desnosredinsko vlado Slovenija približala Madžarski in jo aktivno podprla v njenih sporih z Brusljem, se niso uresničile. Ravno nasprotno, leta 2020 je Janša v sklepni fazi pogajanj za novi večletni proračun za obdobje med leti 2021 in 2027 pripomogel k uspešnemu koncu pogajanj med zahodnimi članicami EU in problematično članico. Pri svojem posredovanju je bil uspešen in si tudi zaslužil javno pohvalo takratne nemške kanclerke Angele Merkel.

Dobri osebni odnosi med Janšo in Orbanom tudi niso ovirali slovenske diplomacije pri njenem angažiranju v Ukrajini. Vemo, da je trenutna madžarska vlada tiha podpornica Putina in dolgotrajno blokira predloge določenih sankcij EU proti Ruski federaciji. Kljub temu je slovenska vlada od začetka invazije v Ukrajini odločno podprla Ukrajino, kar je pustilo del opozicije, ki je naklonjena Rusiji, v zadregi, saj se je naenkrat znašla na isti strani kot osovraženi Orban. 

Slovenska zunanja politika pod Golobom

Sedaj, ko se bliža nastop nove vlade, se lahko  vprašamo, kam se bo umestila slovenska zunanja politika pod vodstvom novega predsednika vlade Goloba. Po prvih signalih pogajalcev, ki sestavljajo novo koalicijo in vlado, vse kaže, da bo nova ministrica za zunanje zadeve predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon.

Čeprav so Socialni demokrati v prejšnjih vladah pred nastopom Janševe vlade podpirali dobre odnose z Rusko federacijo, kar takrat ni bilo sporno, kot bi bilo npr. danes, se zdi, da bo Fajonova zelo verjetno nadaljevala proevropsko in zahodno zunanjo politiko, ki sta jo v zadnjih dveh letih oblikovala Janša in Logar. Brez dvoma bo v svojih javnih nastopih poskusila predstaviti svojo politiko do t. i. “jedrnih držav” EU kot aktivnejšo in boljšo od Logarjeve. A kljub temu večjih novosti ne pričakujemo.

Odprto pa ostaja vprašanje, kakšen bo odnos predsednika vlade Goloba do diplomacije in zunanje politike. Spomnimo, da se je nekdanji premier Marjan Šarec v svojem mandatu tako rekoč umaknil iz zunanje politike in celo zavrnil govor v Evropskem parlamentu, v katerem bi moral predstaviti svoje poglede na prihodnost EU.

Trenutno ima Slovenija majhno, a solidno prisotnost na evropskem odru in treba je priznati, da je to posledica dolgoletnih izkušenj, predvsem pa značaja Janeza Janše, ki je v primerjavi s svojimi predhodniki prevzel vodilno vlogo pri oblikovanju slovenske zunanje politike. Če si Golob želi nadaljevati aktivno zunanjo politiko, bi moral nadaljevati aktivno vlogo pri oblikovanju zunanje politike, ki jo je Janša zgradil v zadnjih dveh letih. Prvi znaki sicer kažejo, da bo Golob začel svoj mandat s čistko na ministrstvu za zunanje zadeve, saj naj bi zamenjal del ravnokar sprejetih veleposlanikov.

Lahko se v slovenski politiki prepiramo o stotih vprašanjih, a kot smo že večkrat poudarili v naših prispevkih, bi bilo koristno, da bi slovenska politika vsaj pri ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih in projektih (kot je npr. kandidatura za članstvo v Varnostnem svetu OZN v letih 2024 in 25) ohranjala kontinuiteto.

9 komentarjev

  1. GOLOB je na DVOMLJIV način, dosegel tako svobodo, DA BO DELAL ČISTKE V POLICIJI (v sodstvu ni potrebe, saj je 100% LEVO), na Zunanjem ministrstvu, RTV, in s povečevelnim steklom bo iskal, da ja ni kak Desni slučajno nekje v državni upravi.

    To bo tako, kot je bilo leta 1945 – vse samo za Komuniste in njene privržence.

  2. Je rekel Taubi, da se ne strinja z imenovanji, ki jih sedaj v tem času izvaja predsednik Pahor. Da so imenovani veleposlaniki preveč povezani s sedanjo vlado.
    Nov dokaz, kako se spozna na diplomacijo in državniške posle. Nič.
    Najbrž jih bo po hitrem postopku zamenjal.
    Počutim se kot v socialističnem enoumju. Pa še tam so imeli nekaj odličnih veleposlanikov.

  3. Goloba lahko ustavijo le njegovi. Zjutraj pove eno stališče, zvečer že razmišlja drugače, najbrž različni šepetalci. Pred volitvami je nasprotoval reguliranju cen energentov, ko so se cene sprostile, je bil proti, ta človek sploh ne ve kaj bi rad. Zdaj so cene spet regulirane, ta vlada je res lepo poskrbela za svoje naslednike in Golobu takoj ugodila.

    • To je bilo res zanimivo v Moskvi.
      Ko je Jankovfič pred Putinom nekaj podpisoval, je Šarec zraven le molče izvajal, kot neko “častno straž0” velikemu Rusofilu – Jankoviču.

      V tej vladi, bodo vladali tisti, ki niso izvoljeni.
      Golob le sanja, da bo on vodil vlado.
      Vlado bodo vodili drugi, ki so “Golobu že ukradli IDENTITETO”.

      Kako bo lahko Golob dokazal, kdaj on vodi vlado in kdaj jo vodi podzemlje?

Komentiraj