Dva shoda v podporo Ukrajini, z istim namenom, a tako različna (foto)

Peter Merše
Foto: Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK
V Ljubljani je popoldne potekal Shod v podporo Ukrajini. Več tisoč ljudi se je zbralo na pobudo ukrajinsko-slovenskega kulturnega društva Ljubljana-Kijev z jasnim sporočilom: Težko bo, a Ukrajina bo na koncu zmagala ter »V Ukrajini se danes bori za našo svobodo.« Zbrano množico je nagovoril slovenski državni vrh s premierjem Janšo na čelu.

V Ukrajino pošiljajo sporočilo, da jih podpiramo in razumemo, saj se je Slovenija leta 1991 tudi soočila z bistveno večjo agresorsko armado, a pokazala podobno voljo, kot jo danes kažejo Ukrajinci v obrambi svoje domovine.

Neprijavljen Shod za mir je na trgu republike potekal tudi včeraj. Zbrani so na pobudo leve civilne družbe pozivali h koncu vojne in odpravi orožja, nekateri pa tudi proti Natu. Kot ugotavljamo v komentarju uredništva, niti pri podpori trpečemu ukrajinskemu narodu nismo uspeli nastopiti enotno. So se pa našli posamezniki, ki so obiskali oba shoda.

Veleposlanik Brodovič: Naši ljudje izkazujejo junaštvo brez primere


»To je najbolj grozljiv čas za Kijev od leta 1941, ko ga je napadla nacistična Nemčija. […] Usoda Evrope se zdaj odloča v Ukrajini. Borili se bomo in branili svojo zemljo. Enotam teritorialne obrambe se je že pridružilo več deset tisoč ukrajinskih državljanov. Naši ljudje izkazujejo junaštvo brez primere. Kar se dogaja v Ukrajini, je zločin, genocid nad ukrajinskim narodom.« S temi besedami je zbrane nagovoril ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Mihajlo Brodovič in se Sloveniji zahvalil za podporo.

Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je poudaril enotnost Evrope v odzivu na napad na Ukrajino. »Poznamo ceno za svobodo in plačali jo bomo,« pri čemer se je nanašal na gospodarsko škodo in težave, ki jih bodo odločne sankcije prinesle Evropi.

Obrambni minister in predsednik NSi Matej Tonin se je zahvalil vsem, ki jim ni vseeno, ter ukrajinskemu ljudstvu, ki nas navdaja z upanjem, da zmaga prihaja. Poudaril je, da shod ni uperjen proti ruskemu ljudstvu, ki je tudi žrtev vojne, temveč ga poziva, naj tudi oni zberejo pogum in izrazijo nezadovoljstvo s svojim vodstvom. »Putinovi vojaki ne morejo vzeti sanj po boljšem jutri in Ukrajini v Evropi. Ukrajina ima v Sloveniji tesnega zaveznika.«

»Žalosten sem, ker se v tretjem tisočletju ljudi pobija za svoje cilje,« pa je dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Poudaril je še, da Slovenci zaradi svoje izkušnje vemo, kaj si želijo Ukrajinci, in poznamo mentaliteto napadalcev.

Janša: Kar še pred tednom dni ni bilo mogoče, je zdaj mogoče, Evropa se spreminja


Vrhunec shoda je bil nagovor premierja in predsednika SDS Janeza Janše. Tudi on se je navezal na čas, ko smo se pred agresorske tanke v obrambo svoje domovine postavljali Slovenci. Poudaril je, da je ob takšni odločenosti zmaga samo še vprašanje časa, a vmes bo težko.

Z zbranimi je delil del pogovora z ukrajinskim predsednikom, od katerega je izvedel, da je ruska raketa ubila znano kirurginjo, ki je malo pred tem v operacijski dvorani rešila življenje ruskemu vojaku.

»Ne samo, da je poln pas avtoceste iz Kijeva proti Poljski. Skoraj poln je tudi pas od Poljske proti Kijevu. 80.000 mož in fantov, ki delajo v Evropi, se vrača domov v obrambo Ukrajine.« je izkušnje beguncev delil Janša in poudaril, da proti takšni odločenosti ni mogoče zmagati. Ob tem je pozval tudi k čim prejšnjim mirovnim pogajanjem in predstavil razloge, zaradi katerih je Putin šel v vojno – naravna bogastva Ukrajine in svoboda in demokracija v Ukrajini.

Janša je pozval tudi k širitvi Evropske unije, saj je prepričan, da če se ne širi EU, se širi nekdo drug. Opaža tudi, da se Evropa spreminja, »to kar pred tednom dni ni bilo mogoče, je danes mogoče. 27 članic EU je v odzivu enotnih,« je zaključil Janša.

Zastave in barve Ukrajine


Shod je bil pripravljen na visoki ravni, s slovensko in ukrajinsko himno na začetku in evropsko na koncu. V množici so plapolale ukrajinske, pa tudi slovenske zastave in zastave drugih držav, ki izražajo solidarnost z Ukrajinci. V množici je bilo zaslediti veliko ministrov, politikov vladne koalicije in vidnejših javnih osebnosti. Udeleženci so zahtevali ustavitev Putina in končanje vojne v Ukrajini.

[gallery_media_slugs=]


Shod za mir proti orožju, vojni in imperializmu


S podobnimi sporočili se je malo manjša množica od današnje zbrala na Trgu republike že včeraj. Shod za mir sicer ni bil prijavljen in ni imel uradnega organizatorja, nanj pa so vabili predstavniki leve civilne družbe. Javno so spregovorili Iztok Šori z Mirovnega inštituta, Anica Mikuš Kos iz Slovenske filantropije, Marjan Križman iz ZZB-ja NOB-ja, Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo in Oleg Rogoza, v Sloveniji živeči Ukrajinec.

Osrednje sporočilo je bilo usmerjeno v pozive h končanju vojne in nasprotovanje orožju, invaziji in zvezi Nato. »Pričakujemo, da se Evropska unija, Združeni narodi in širša mednarodna skupnost še naprej celovito in odločno angažirajo za zagotavljanje prekinitve napadov in za vzpostavitev miru. Nedopustno pa je odziv usmeriti v stopnjevanje militarizacije, v ukrepe in retoriko, ki bi dodatno podžgali in razširili vojno in nasilje,« smo lahko slišali.

Govorci so pozivali k mirni rešitvi spora med Rusijo in Ukrajino, obsojali Putinovo agresijo nad Ukrajino in opozarjali na gorje, ki ga prinaša vojna. A večkrat je bil omenjen tudi boj proti imperializmu in nasprotovanje militarizaciji, kar gre razumeti kot nasprotovanje načrtovani vojaški pomoči Ukrajini.

Udeleženci: Od jasne podpore Ukrajini do pozivanja na razredno vojno


Udeleženci so bili zelo raznoliki, kot tudi njihova sporočila. Tako smo poleg večinsko izražene solidarnosti z Ukrajinci in podpore Ukrajini lahko videli tudi sporočila proti Natu, sporočila, ki v kritikah Putina vidijo dvoličnost zaradi ameriških intervencij, poslanec Levice Miha Kordiš pa je namesto k vojni pozival k razrednemu boju.

Shoda se je udeležil tudi bivši predsednik republike in šef Zveze komunistov, Milan Kučan. Za Topnews je med drugim dejal, da "to, kar se je zgodilo sedaj z vojno, to se ne bi smelo zgoditi in ne bi se smelo zgoditi tisto, kar je pripeljalo do vojne in kar je Putinu dalo razlog, da to počne. Zdaj me skrbi, ker se je skoncentrirala vsa pomoč mednarodna na orožje, čim več orožja namesto tega da bi zahtevali premierje in normalna pogajanja o miru, ker na koncu bo itak to potrebno."


Včerajšnji shod je zaznamovala popolna odsotnost zastav, poleg ene ukrajinske je bilo mogoče videti samo zastave gibanja LGBT+. Tudi sicer je bilo vzdušje s precej manj naboja, ni bilo zaznati entuziazma, ki ga sicer kažejo na proti-vladnih protestih. Manjkala je tudi večina vodilnih protestnikov, opazili smo le Jašo Jenulla.

Kljub nekaterim napovedim, da bo shod uperjen tudi proti vladi, pa so se govorci vzdržali obravnave notranje politike. Proti Janši je bilo usmerjenih le nekaj posameznih napisov. Po koncu shoda so se udeleženci namenili proti ruskemu veleposlaništvu, a jim je že blizu Trga Republike policija zaprla pot.

[gallery_media_slugs=]





https://twitter.com/ZigaTurk/status/1498723902058647554
KOMENTAR: Peter Merše
Dva shoda za isti cilj, ki bi težko bila bolj različna
Osrednje sporočilo obeh shodov je bila podpora Ukrajini, tukaj pa se večina podobnosti tudi konča. Včerajšnji je bil organiziran kot antipod današnjemu, s čimer je leva civilna družba ljudem, ki jih doseže, ponudila priložnost za izražanje solidarnosti z Ukrajino, tudi če ne marajo Janše. Vodilni na včerajšnjem shodu so pri tem v težki dilemi, saj je Ukrajina napadena s strani Rusije, zibelke socializma pod vodstvom nekdanjega agenta KGB, Ukrajincem pa pomaga Zahod oz. zveza NATO pod vodstvom ZDA, ki so v mentaliteti naših levičarjev veliki sovražniki. Transparenti so tako kazali na precejšnjo shizofrenost, saj je ob ponosnem leninistu Kordišu stal transparent, ki Putina slika kot naslednika Lenina in Stalina. Večina udeležencev je vendarle bila tam v podporo Ukrajini, nekatere pa smo videli celo na obeh shodih. Na današnjem shodu je bila podpora Ukrajini jasna in neomajna. Vedelo se je, kdo je zaveznik in kdo agresor. Jasne so bile tudi zgodovinske vzporednice z osamosvajanjem Slovenije, ko se je za lastno svobodo borila naša domovina. V oči pa je padla velika vloga politike. Govorci so bili skoraj izključno politiki, kar je za tovrstne shode sorazmerno nenavadno. Dogajanje je povezovala kar poslanka SDS Eva Irgl, od nepolitikov pa je spregovoril le predsednik društva Ljubljana-Kijev Jevgenij Gorešnik. Pomanjkanje civilne družbe, ki bi na desni sredini prevzela pobudo pri organizaciji tovrstnih dogodkov, je bilo danes evidentno. S tega vidika bi bil skrajni čas, da se začnejo vzpostavljati nevladne strukture tudi na drugem polu. To je ključno, če želi desnica kdaj preseči bazen svojih zvestih volivcev, saj se je pri takšnih dogodkih težko znebiti vtisa, da ne gre za političen shod, četudi so bili nameni jasno izraženi, artikulirani in hvalevredni, dogodek pa sicer izpeljan na visokem nivoju, kot se za politike takšnega kalibra tudi spodobi. Spodobilo bi se tudi, da bi vsaj pri podpori narodu v stiski presegli klasične slovenske delitve in stopili skupaj. A ni dovolj, da so nameni udeležencev enaki, tudi organizatorji bi morali stopiti skupaj. Cilji enih in drugih pa so bili vendarle opazno različni, celo diametralni.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Osamosvojitelji: Vrnitev obveznega vojaškega roka je edina rešitev pred grozečo vojno
  • 04. 02. 2024
Najbolj konfliktna območja na svetu. Kje v letu 2024 lahko pričakujemo vojno?
  • 02. 01. 2024
Bodo evropske vlade preko EU kmalu lažje prišle do orožarskih poslov in podprle evropsko industrijo?
  • 25. 11. 2023