S Kitajci imamo v naših koncih že lep čas nekakšen ljubezensko-sovražni odnos. Že res, da so celo pred nami osvojili radosti socializma, toda kaj, ko so se kmalu nekaj skujali. Nedolgo po vojni so namreč zatrjevali, da jugoslovanski socializem, ki je kakopak najbolj pravi, vendarle ni čisto pravi. Zna biti, da jih je zmotila odsotnost sovražnih elementov z jugoslovanskih britofov. Razne jame so bile takrat seveda skrite celo ostrim kitajskim očem.

Posnetek komentarja Aleša Medena je na voljo na koncu prispevka.

Pozneje so se tovariši spet počasi zbližali. Še preden bi v šole uvedli kitajščino kot prvi tuji jezik, pa so nam jo spet zagodli. Tisočletna tradicija je namreč Kitajcem vendarle privzgojila zadostno količino zdrave pameti. Zato so mački sicer ohranili ime socializem toda zdresirali so jo tako, da je miši lovila čisto po kapitalistično. Prenehala je zgolj ležati ter čakati, kdaj ji kaka miška trešči z neba v žrelo. Sploh, ker je od revščine skorajda poginila. Okrutni kapitalizem je mačko dodobra odebelil, zato je svoje tolste mladiče poslala osvajati svet.

Na žalost podalpskih veleumov je eden izmed nadebudnežev prevzel ponos slovenske industrije – Gorenje Velenje. Sicer tik pred propadom, a vendarle diko našega naroda. Mačkon Hisense je po prevzemu pričakoval gromke aplavze, morebiti celo kakšno odlikovanje; vendarle je rešil kar nekaj delovnih mest. Začuda je večinoma poslušal negodovanje in zmrdovanje. Nekako v smislu, ja kakšni socialisti pa ste, če mislite, da bomo resno delali. Kapitalistične sorte, očitno.

Prevzemnih medenih tednov ni bilo. Kako le, ko pa je v letu 2018 Gorenje pridelalo krepkih 111 milijonov izgube. Vrag je odnesel šalo, zgodila so se odpuščanja in prestrukturiranje. Vseeno so izgubo v letu 2019 zgolj prepolovili, na 55 milijonov. Če slovenski sindikati še nekako prežvečijo odpuščanja pa jih popolnoma vrže, kadar kruti Kitajec potuhta nekaj norega – izredno nagrajevanje delavcev.

Vodstvo Hisensa so postavili pred čudno zagato: kako uresničiti željo sindikalistov in pojasniti obratom kjer delajo dobro, da je to v bistvu slabo, saj mečejo slabo luč na obrate, ki delajo slabo?

Uravnilovka

Čeprav je imela skupina Gorenje po osmih mesecih leta še vedno izgubo, pandemija jih ni zaobšla, pa je zadnje tri mesece vendarle poslovala z dobičkom. Aleluja, je zamijavkal kitajski maček ter vzhičeno oznanil, da bo delavce pošteno nagradil za mesec avgust in še naslednje tri mesece. Pošteno, ker bo polovica nagrade enaka za vse, druga pa glede na uspešnost posameznih tovarn.

Kaj hujšega, so si mislili v sindikatu Gorenje in zagrozili s stavko. Vsi naj dobijo enako, če so uspešni ali ne. »Saj vsi isto delamo, ne,« je za rtvslo izjavila neka delavka. Zagotovo pravcata ekonomska gurujka, ki je delavce natrenirala, da so vsi naredili popolnoma enako. Čeprav se celo v podjetjih s tremi zaposlenimi kaj takega stežka pripeti pa je to očitno uspelo večtisočglavi množici Gorenja. Nobelova za ekonomijo ne more izostati, kajti gre za prvi tovrstni svetovni fenomen.

Prav daleč od Nobelove niso niti sindikalisti Gorenja, ki bi stavkali proti nagradam. Za popolno uravnilovko bi verjetno sprejeli celo znižanje plač. Vodstvo Hisensa so torej postavili pred čudno zagato. Kako uresničiti željo sindikalistov in pojasniti obratom kjer delajo dobro, da je to v bistvu slabo, saj mečejo slabo luč na obrate, ki delajo slabo.

Vsaka stavka bi sicer povzročila podjetju toliko škode, da sploh ne bi bilo več česa deliti in bi nadstandardno nagrajevanje odpadlo. Zato so sindikati prenehali vztrajati pri propadli mentaliteti vsegliharstva, na račun uspešnih delavcev in stavko preklicali.

5 KOMENTARJI

  1. To je pa jagoda na torto in sicer v mednarodnem lastništvu podjetja! Sicer dvomim, dasindikati ne bi zmagali in zmleli “kapitalističnega izkoriščevalca delavcev”!
    Čestitke kitajskemu lastniku! Taki pomagajo reševati, ne le Velenje iz zmotne ideološke okupacije Slovenije, ampak tudi dvigajo v Sloveniji ugled Kitajskih menedžerjev!!! pri njih delu v tujini.

  2. Nazadnjaški socialistični in levičarski sindikati so najbolj trmoglava in nasilna opora zadrti in statični uravnilovki “statusa quo” na področju plač delavcev ter najbolj glasna in nepremakljiva ovira dinamičnega in stimulativnega diferenciranega nagrajevanja zaposlenih po preglednih in izmerljivih kakovostnih ter količinskih kriterijih vrednotenja in nagrajevanja.
    Do absurda so svojo uravnilovsko pamet “enakih želodcev” prignali z zahtevo, da bi morali enak dodatek za delo v pogojih epidemije dobiti kar vsi zaposleni v javnem sektorju; tako tisti, ki delajo v najtežjih in najbolj epidemiološko tveganih delovnih pogojih “na prvih bojnih črtah” z neposredno okuženimi v zdravstvu in socialnem varstvu, kot oni, ki delujejo v varnih prostorih, daleč stran od potencialnih okužb, ali celo lahko izkoriščajo privilegij varnega e-dela od doma.
    Zagotovo ne bo slabo, če bodo predstavniki partije, delavskega razreda in sindikatov iz bratske LR Kitajske nekoliko omehčali trdoglave sindikalne aktiviste iz Gorenja ter jih nekoliko približali nekemu drugemu socialističnemu idealu – nagrajevanju po doseženih rezultatih dela, po izmerljivi količinski in kakovostni vrednosti prispevka posameznega delavca, po njegovi inovativnosti, samoiniciativnosti, kolegialnosti v delovni skupini itd.

  3. Ne vem, kako je danes, nekoč je veljalo, da so se s sindikatom ukvarjali najslabši in najbolj leni delavci in Srbi.

    Najbrž se ni veliko spremenilo, ker prvih in drugih še vedno ne manjka.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime