Duhovniki skrbijo za nas. Kdo pa bo skrbel zanje?

Eva Gregorc
15

    Poznate tisti vic o mladem duhovniku in slabi pridigi? Mlad duhovnik starejšega, izkušenega kolega, povpraša, kaj naj naredi, če je pridiga slaba. Starejši duhovnik mu odgovori: če se ti zdi, da ti pridiga ni uspela, na koncu dodaj »vaši škofje«.

    Vsaj kdaj bodo pred podobno dilemo tudi letošnji novomašniki. Kar 20 so jih škofje posvetili na praznik apostolov Petra in Pavla. Po letih suhih krav so bile vztrajne molitve za nove duhovne poklice le uslišane. Tako se 20 bolj ali manj mladih duhovnikov odpravlja na novo pot.

    Da je Cerkev (pa ne samo v Sloveniji) v krizi in da bo nujno morala poiskati rešitve za izzive človeštva v 21. stoletju, čivkajo že vrabci na strehi. Tradicija za sodobnega človeka ni več dovolj, prav tako so preživete marsikatere oblike redovnih skupnosti in načinov, ki so dolga leta funkcionirali. Potreba po novi Cerkvi, ki bo sprejemala vse in ki bo vsem v oporo in pomoč, je vedno močnejša.

    Ko gledam mlade in malo manj mlade duhovnike, se ne morem znebiti občutka, da so to ljudje, ki so prepuščeni sami sebi in brez prave podpore s strani vernikov, bratov duhovnikov in škofov.

    Prepuščeni sami sebi?

    Ko gledam mlade in malo manj mlade duhovnike, se ne morem znebiti občutka, da so to ljudje, ki so prepuščeni sami sebi in brez prave podpore s strani vernikov, bratov duhovnikov in škofov. Gre za podporo, ki bi si jo kot člani Cerkve, družine, morali dajati vsi njeni člani med seboj. Duhovniki in škofje bi pri tem morali tekmovati kdo bo prvi.

    Ne gre samo za materialno podporo, kjer so razlike od župnije do župnije velike ali za to, kdo bo poskrbel za duhovnika, ko ta ostari. Gre za podporo, ki jo je deležen duhovnik, ko se sooča z različnimi preizkušnjami. Gre za podporo, ki bi mogoče lahko preprečila, da osamljen duhovnik postane alkoholik. Gre za podporo, ki bi jo bil deležen mlad duhovnik, ko se zaljubi in razmišlja o tem, da bi pustil duhovništvo.

    Navadni smrtniki imamo ob sebi družino, na katero se lahko naslonimo. Kolikokrat so opora, ki jo dobimo tudi duhovniki in zakramenti, ki jih delijo. Koga pa imajo duhovniki? Žal zgleda, kot da nimajo nikogar. Sobratje imajo dovolj dela z obnavljanjem cerkva, njihovi škofje pa so od pastirjev svojih ovc oddaljeni in zgleda niti ne vejo, kaj se dogaja na pašniku. Ali pa nočejo vedeti. Lažje je obnoviti cerkev in pridobiti dovoljenje spomeniškega varstva, kot mladega duhovnika, ki pričakuje otroka, z očetovsko ljubeznijo spraviti nazaj na noge.

    Predstavljajte si družino, kjer starši ne vedo kaj se dogaja z njihovimi otroki in kjer si bratje in sestre med seboj ne pomagajo, ker je tako manj drame in dela. Kakšna družina je to? Kaj vse bi se slabega govorilo čez take starše in sorojence.

    Duhovništvo ni zgolj poklic in služba. Je odločitev, je poklicanost, je življenjsko poslanstvo. Življenje duhovnikov ni lahko in hvaležni smo lahko, da se kdo sploh še odloči za ta, v očeh ljudi, nesmiseln napor. Prav v luči te hvaležnosti bi morali še toliko bolj skrbeti drug za drugega.

    [/su_box]
    Anketa o aktualnih zadevah Katoliške cerkve:
    Če še niste, sodelujte v anketi o premestitvah duhovnikov in še nekaterih aktualnih vprašanjih v zvezi s Katoliško cerkvijo:
    Create your own user feedback survey

    Vaše sodelovanje je anonimno, rezultate bomo objavili v naslednjih dneh

    Print Friendly, PDF & Email

    KOMENTARJI: 15

    1. Kje so dobri stari časi, ko smo še rekli, Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci!

      Slovenci so najbrž najbolj potrošniški narod na svetu.

      V svetu brezglavega potrošništva pa ni časa in ne volje za Boga in ne za domovino.

      Slovenci in slovenska Cerkev bodo prišli k pameti šele potem, ko bodo naši novi bratje začeli spreminjati cerkve v džamije in ko se bodo z zvonikov namesto milozvočnih zvonov oglašali imami.

      Katoliška vera in Cerkev je eden od najpomembnejših identifikacijskih elementov narodove samobitnosti.

      Ko bosta odmrli vera in Cerkev, bo slovensko ljudstvo lahek plen tujerodnih sil, ki mu bodo prinesle zgolj jok in škripanje z zobmi.

      Zato znova trdim, da živimo v neustavnem stanju, ker v ustavo nismo zapisali, da je pamet ločena od države.

      S tem bi dejanske razmere dobile ustavno pravni okvir.

      Razni levičarji vseh stopenj skrajnosti se seveda zavzemajo, da bi Slovenija postala ateistična Venezuela, Nikaragua ali tej zmedi podobna država, vendar njeni poborniki v taki državi ne bi hoteli biti brezpravni delavci in kmetje, temveč predsedniki, ministri ter drugi režimski vetrogončiči.

      Nekaj takega se nam pravkar obeta če se ne bo zadnji hip našla v zadnjih osemdestih letih izgubljena pamet.

    2. Slovenska Cerkev in verniki moramo postati bolj bojeviti.

      Če si zmedene rdeče sile jemljejo pravico, da nam žagajo vejo, na kateri sedimo, potem si lahko tudi narodnjaki in verniki vzamemo pravico, da odločneje branimo naod, domovino in vero.

    3. Nedavno sem se vozil po avstrijski Koroški.

      Njihove ceste, ki bi ustrezale rangu naših regionalnih ali magistralnih cest, so bile prazne

      V prometu, kolikor ga je bilo, so prevladovala gospodarska vozila.

      Seveda, bil je delavnik in Avstrijci ob delavnikih delajo, ob nedeljah in praznikih gredo pa k sveti maši in se po maši zbirajo pri družinskih kosililih.

      Kaj pa pri nas?

      Pri nas so pa ceste ob petkih in ob svetkih natrpane z osebnimi avtomobili, od magistralnih,in regoinalnih do krajevnih in celo vaških cest.

      Upravičeno se postavlja vprašanje, ali pri nas še sploh kdo dela.

      Cerkve so ob nedeljah prazne, polni pa razni navadni, super in mega marketi, kjer se še ob nedeljah matere in očetje znebijo otrok, ko jih oddajo v varstvo priložnostnim otroškim vrtcem,ki so jih organizirali premeteni trgovci.

      Zato so Avstrijci uspešnejši od nas in zato tudi imajo prihodnost, mi je pa nimamo!

    4. Prepuščeni sami sebi? Ja, če ne verujejo v Boga. Ampak! Jaz sem prepričan, da verujejo v Boga in Bog jih ne bo zapustil!

    5. Duhovniki vse manj skrbijo za ljudstvo, ker so samo zavedeni od potvarjanj Evangelija in sprevržene teologije. Posladkane teologije. In kdo da bo skrbel zanje? Bog skrbi za duhovnike. Če so resnični. Če pa niso, morajo še šušmariti, da jim kaj v žep kapne. In ko šušmarijo, jih peklenšček ujame.
      Vaši škofje.

    6. Slovenec k.
      Danes tvojemu komentarju – 7.58 in 8,27 lahko samo prikimam.

      Opazovalec, preveč kritičen si do duhovnikov.

      Biti DUHOVNIK ni lahko, ampak je ena izmed težjih SLUŽB. Popolnoma se morajo predajati ljudem – saj se tudi zdravniki, toda oni imajo možnost, da se po napornem delu vrnejo v zavetje družine.

      Od duhovnika bi vsi egoistično iskali samo pomoč. Premalo se vprašamo kdo bo pa njemu pomagal. AlojzZ pravi, da Bog. Ja seveda, saj Bog pomaga tudi nam navadnim smrtnikom, toda poleg Boga imamo še družinske člane v primerjavi z DUHOVNIKI.

      V tem prispevku je tudi vprašanje, kaj storiti duhovniku, če se zaljubi in pričakuje otroka ? Tudi v takih primerih mislim, da se po duhovnikih vsuje prevelik PLAZ kritik. Saj so samo ljudje. In BOG pravijo, da je ena sama LJUBEZEN. Sigurno takim spodrsljajem duhovnikov odpusti.

      Kaj pa Cerkev? Upam, da ga ne izobči, ampak naj ga samo ” razveže kot duhovnika” in naj mu ostane naslov DIAKON, ki lahko mašuje in pridiga medtem ko so mu možnosti voditi župnijo odvzete. Seveda je tu vprašanje kako bo družino preživljal. Dovoljeno bi mu morala biti tudi zaposlitev v državni inštitucuji, saj se po izobrazbi lahko primerja z vsakim, ki je končal Filozofsko fakulteto ali pa FDV.

      Mi župljani v župniji pa za duhovnika lahko poskrbimo s svojimi darovi in prijaznimi besedami, ki ga bodrijo.

      • Hvala, Kraševka!

        Tvoja pohvala mi veliko pomeni.

        Rad storim karkoli za ohranjanje krščanskih vrednot, ker zanje ni mar Novi Sloveniji, ki se ima za krščansko demokratsko stranko, in ki bi s svojimi maloštevilnimi poslanci raje služila brezbožni levici kot Bogu.

    7. Seveda so lahko duhovniki zmedeni, ko pa se zgubljajo v čudnih razlagah Nauka. Še naš papež Frančišek pravi, da sprejemajmo in odpirajmo vrata migrantom, da je to ta ljubezen, ki jo katoliška vera uči. Skupine korakajo v naše konce in predvsem zahtevajo, pogled jim je pa tisti od pračloveka.

      Ljubeča skrb duhovnikov bi bila, ko bi zaščitili slovenskega katoličana, ga opogumili v trdnosti vere, da podpre stranke, ki vračajo pravo krščansko koreninje Sloveniji, brez pravljičarstva. Čemu pa potem vrtove plevčkamo, če so vse rastlince ok? Pluralnost in odprtost družbe sta razbohoteno plevje med sadikami.

      Torej zmeda, v kateri uspeva posvetno usmiljenje. V izogib tem pastem, ki jih črni nastavlja po vsej Cerkvi, pa spodnji link s komentarji takih zablod. Razloženo je, kam vodi takšna drža Cerkve, kakšni modeli se pojavljajo v njej. Pred volitvami niso jasno izrazili podpore Združeni desnici, le medlo in splošno oznanilo škofov se je pojavilo. Posledično pa bo vladala miselnost brezdelja, in ljudje se bodo še dolgo vozili med tednom v trgovine namesto v službo:

      https://gospodovasepetanja.blogspot.com/2018/07/86.html?showComment=1533299629004#c2811129539636351129

      • Papež je isti kot levica. Pridite, saj vam BODO dali in za vas bo poskrbljeno. Koliko pa ima teh turistov v Vatikanu? Nobenega. Stara finta; NE GLEJ ME KAJ DELAM, AMPAK ME POSLUŠAJ! Pri svojih zakladih, ki jih je duhovščina nagrabila skozi stoletja, ne bi smel biti noben lačen na svetu. Pa temu ni tako. Le zakaj tako radi kopičijo zaklade? Tudi KARITAS deli to, KAR DOBI, nič svojega. Kar bojim se ljudi, ki delijo tisto, kar niso ustvarili. Vsaka ideologija je škodljiva.

    8. Kraševka mama od Tonina, če znaš kak tuj jezik malo pobrskaj, pa da vidiš, kako so pravi duhovniki kritični do lastnih današnjih razmer in sprevržene teologije. Še celo papežu se upirajo, npr. madžarski in poljski duhovniki. Kdor vsaj malo pozna evangelije, vidi, da danes duhovščina uči samo še učijo POLOVICO. Namesto druge polovice pa prihaja islam, vabljen od Frančiška. Kdor sledi tem zmotam, postane krščanski demokrat, se druži z levico in noč ter dan zdihuje od tesnob.

      Pameten se drži vere naših očetov. Del te vere pa je tudi zdrava bojevitost za dom in vero. Ker duhovniki tega niso več sposobni, narod ne bo več skrbel zanje.

      • Se moram strinjati s teboj, naš sedanji župnik je brez kakršnega opozorila spakiral kovčke in odšel ne da bi se od kogar koli poslovil ali povedal vzrok, da zapušča duhovniški stan.

      • Opazovalec, če je Kraševka mama od Tonina, potem si je malo v žlahti tudi z Ljudmilo Novak in Janezom Pogorelcem!?

        • Ni kaj, sorodstvu ne moreš ubežati. Mama Kraševka je tako izjemno zagovarjala Tonina, kako je to mlad in zaletav, neumen, a dober človek, vreden vsega zaupanja, tako je harala po Domovini s svojo obrambo čudne vmesne politike, da sem jo vzljubil: takšne ljubeče in zveste matere uničujejo Slovenski narod!

    Komentiraj