Drzen in presenetljiv vstop Janše v evropsko gledališče

Prejšnji teden je slovensko javnost, kakor tudi tuje medije, presenetilo Janševo pismo Charlesu Michelu, predsedniku Evropskega sveta, Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije in Angeli Merkel, nemški kanclerki in trenutni voditeljici nemškega predsedstva EU. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije si je naš premier drznil vstopiti v tako zaostrenih razmerah v visoko politično igro, ki poteka neposredno pred očmi evropske javnosti. Vprašanje je le, ali mu bodo evropski voditelji na koncu predstave zaploskali.

Edino kanclerka javno omenja Janšo

Če so mediji blizu opozicije takoj po objavi Janševega pisma začeli opozarjati na nespretnost njegovega dejanja, na nevarne posledice približevanja problematični vzhodni dvojici Madžarske in Poljske in na zgroženost tujih voditeljev nad potezo predsednika vlade, pa so že naslednji dan mediji bližje vladi odgovorili z javnim nastopom nemške kanclerke Angele Merkel, ki je podprla premierjevo pobudo.

Kdo ima torej prav? Ali je Janša res postal »persona non grata« v Evropski uniji, ali eden od rešiteljev evropskega financiranja za gospodarsko okrevanje? Do sedaj evropski voditelji niso javno komentirali Janševega pisma, niti ga niso omenili v svojih izjavah glede evropskih pogajanj. Trenutna tišina je povsem običajna in pričakovana, saj se v evropskih dogovorih pogajalci javno ne prepirjajo, niti ne potiskajo v kot ali na nasprotno stran. Nekaj kar v slovenski politiki zagotovo pogrešamo.

Zato ni nobeno presenečenje, da je le Angela Merkel izrazila podporo iskanju kompromisa in skupnega dogovora, kot si ga želi Janez Janša. Poleg tega je bila taka reakcija Merklove pričakovana, saj je trenutno Nemčija država članica, ki vodi nemško predsedstvo EU. Zato mora na vsak način iskati soglasje in pomirjati napetosti znotraj pogajanj, v katerih poleg članic in Komisije sodeluje tudi Evropski parlament.

Seveda pa je slika drugačna v zasebnih krogih evropskih voditeljev. Brez dvoma si je Janša vsaj pri nekaterih predsednikih vlad pridobil točke, pri drugih pa zgubil. Zelo verjetno je zdaj  večini evropskih vlad jasno, da je Janez Janša vsaj tihi podpornik Orbana.

Kljub temu si javno noben voditelj ne upa postaviti Slovenije v isto košaro kot Madžarsko in Poljsko. To se tudi opazi pri medijih kot na primer Politico, ki sicer označujejo Janšo kot Orbanovega prijatelja, a vendar ne kot zaveznika. Poleg tega še vedno ni jasno, ali premier nasprotuje trenutnemu dogovoru z vetom ali samo opozarja na potrebo po skupni evropski odločitvi.

Zelo verjetno je zdaj  večini evropskih vlad jasno, da je Janez Janša vsaj tihi podpornik Orbana. Kljub temu si javno noben voditelj ne upa postaviti Slovenije v isto košaro kot Madžarsko in Poljsko.

Janša je stavil na kompromis

S pismom namenjenim evropski trojici se je Janša nedvomno zapisal v sodobno zgodovino Slovenije kot prvi slovenski politik, ki je postal politični igralec v politiki Evropske unije. Vendar je s tako drzno potezo premier stopil v nevarno stavo, s čemer je postavil slovensko čast in svoje pogajalske sposobnosti na kocko.

Janša bo sedaj moral znotraj evropskega okvira najti kompromis, ki bo hkrati zadovoljil Madžarsko, Poljsko, in države članice, ki največ prispevajo pri zadolževanju (Nizozemska, Francija in Nemčija) in večino, ki sprejema vzpostavitev mehanizma pravne države za delitev evropskih sredstev iz sklada za okrevanje. Poleg tega pa še Evropski parlament, ki bo imel zadnjo besedo pri potrditvi načrta.

Sicer je kar nekaj možnosti, da bodo tako vzhodne kot zahodne države na koncu popustile in sprejele kompromis. A če ta ne bo dovolj konkretno zagotovil vladavino prava kot pogoja za delitev sredstev, bo najbrž Evropski parlament glasoval proti načrtu.

Omeniti je tudi treba, da sta prav Madžarska in Poljska pod največjim pritiskom pričakovanj domače javnosti, saj je raziskava Evropskega parlamenta pokazala, da ima kar 44 % Madžarov izgubo dohodkov med korona krizo. Poleg tega vedno več mednarodnih zvez sindikatov in gospodarskih zbornic opozarja o potrebi finančne pomoči.

Če bodo na koncu pogajanja res padla v vodo, bodo verjetno vse države članice, razen Madžarske in Poljske, sprejele medvladno pogodbo držav EU za skupno zadolževanje. Tak načrt trenutno podirajo Francija, Nizozemska in skupina liberalcev v Evropskem parlamentu (RENEW).

V primeru, da se bodo pogajanja ustavila in da se ta medvladna pogodba članic EU uresniči, bo moral Janša odkrito izbrati svojo stran. O tem, ali bo ostal zvest svojemu prepričanju in zavezniku, ali pa bo dal prednost slovenskemu gospodarstvu, se bo na koncu moral odločiti sam.

Povsem logično je, da zahodne države članice s svojim denarjem nočejo financirati Orbanovih spornih projektov, zato tudi izvajajo takšen pritisk za sprejetje mehanizma pravne države.

Vladavina prava in Orbanova »globoka« država

Zadnje dni je bilo v Sloveniji, tako kot v Evropi, veliko govora o tem kaj vladavina prava v resnici pomeni. V večini primerov ljudje napačno mislijo, da bo Evropska unija s tem zagotovila, da bosta Madžarska in Poljska izboljšala pravice LGBTQ+ skupnosti ali pa bosta prisiljeni sprejeti več migrantov. Po drugi strani nekateri menijo, da bo z novim mehanizmom pravne države zaščitena sodna veja oblasti v teh dveh državah.

V resnici si Evropska komisija z besedno zvezo »vladavina prava« večinoma razlaga, kako države članice ravnajo z evropskimi sredstvi. Preiskave Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) med leti 2015 in 2019 so pokazale, da je bilo pri  Madžarska najdenih največ sumov zlorabe pri uporabi evropskih sredstev.

Ta denar se je stekal v infrastrukturne projekte, v katerih so sodelovali Orbabanovi zavezniki iz zasebnega sektorja in lokalnih oblasti.

Povsem logično je, da zahodne države članice s svojim denarjem nočejo financirati Orbanovih spornih projektov, zato tudi izvajajo takšen pritisk za sprejetje mehanizma pravne države.

Sklepni kompromis bo torej težak, vendar se bodo v tehničnih podrobnostih verjetno dogovorili, da bo nekatere vrste finančne pomoči Orban pustil na miru, medtem ko bo pri drugih ostal trenutni status quo. Madžarska bo tudi pod pritiskom Poljske, ki na tem področju ni problematična, ampak kljub temu podpira Madžarsko, saj potrebuje njeno pomoč pri drugih odprtih vprašanjih med Evropsko unijo in Poljsko.

Intenzivna politična pogajanja bodo brez dvoma še naprej vznemirjala evropsko javnost, a na koncu bo finančna pomoč za okrevanje vendarle prišla. Vprašanje je le, ali bodo vse članice imele dostop do teh sredstev in ali bo slovenski predsednik vlade Janez Janša odšel iz Bruslja kot zmagovalec ali poraženec.