Državno letalsko družbo bi davkoplačevalci letno financirali z 10 milijoni evrov. Z Brnika pa poceni dostopnih vse več destinacij

Letala Brussels Airlines na Bruseljskem letališču. Vir: Wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko se ustanovitev novega prevoznika ni izkazala za ekonomsko smiselno, saj bi letna izguba ob normalni zasedenosti letov znašala 10 milijonov evrov, je zdaj v igri alternativen scenarij. Po tem bi, kot je dejal direktor slabe banke (DUTB) Matej Pirc, lete izvajali regionalni prevozniki, ki bi po njegovih besedah zagotovili " boljšo povezanost Slovenije s štirimi evropskimi vozlišči".

A iz meseca v mesec je bolj očitno, da bo boljšo, predvsem pa mnogo cenejšo povezljivost Slovenije v svet, uredil prosti trg sam. Kot vse kaže se letališču Jožeta Pučnika in njegovim potnikom obetajo boljši časi kot v preteklosti, ko je na njem kraljevala Adria. Cene so se spustile, destinacij je vedno več.

Po novem bo mogoče leteti celo neposredno v Španijo. Edini problem propada Adrie so zaenkrat urniki letov, saj še vedno ni jutranjih letov Bruselj, ki jih slovenski diplomati in gospodarstveniki najbolj potrebujejo. A že s poletjem bo za to poskrbela Lufthansa. 

Direktor DUTB Pirc je v pogovoru za STA povedal, da so po jesenskem stečaju Adrie Airways v navezi z gospodarskim in finančnim ministrstvom začeli delati izračune glede ustanovitve novega državnega prevoznika. Ugotovili so, da sta ključni spremenljivki dve: zasedenost letal in cena letalske vozovnice.

Na tej podlagi so pripravili različne scenarije poslovanja in ugotovili, da bi se dosežena letna izguba novega prevoznika gibala okoli 10 milijonov evrov, prvo leto mogoče nekoliko več, v naslednjih pa morda nekoliko manj. Dolgoročno bi se izguba lahko ustalila nekje okoli osmih milijonov evrov, pod predpostavko normalne zasedenosti letal.

Ko so vključili še ta tveganja, so ugotovili, da bi bila izguba lahko tudi večja, zato so pristopili k alternativnemu poslovnemu modelu, o katerem se zdaj pogovarjajo s potencialnimi partnerji.

Po novem iz Brnika tudi v Španijo


Gre za povezljivost s štirimi evropskimi vozlišči: Frankfurtom, Münchnom, Zürichom in Brusljem. Cilj je, da se doseže tri do štiri lete dnevno, ob različnih urah dneva, torej tudi zjutraj. Poletni vozni red prevoznikov, ki so po propadu Adrie linije v omenjena mesta obnovili, take frekvence letov ne predvideva, pri čemer so za državno upravo pomembni jutranji leti v Bruselj.

Adria Airways je od začetka oktobra tudi uradno v stečaju. Tuji letalski prevozniki pa že polnijo praznino, ki je nastala zaradi izgube letalskih linij. Upravljavec ljubljanskega letališča, družba Fraport Slovenija, je uspel v zadnjem tednu dobiti tudi povezavo z Iberskim polotokom. Španski letalski prevoznik Iberia, ki z britanskim prevoznikom British Airways sestavlja eno največjih svetovnih letalskih skupin IAG, bo prihodnje poletje sezonsko letel na ljubljansko letališče.

Leti med Madridom in Ljubljano bodo tako dobrodošla novost v prihodnjem poletnem voznem redu brniškega letališča, glede katerega se že kažejo prvi obrisi. Sodeč po poročanju medijev se bo tako nadaljevalo pokrivanje izpada po stečaju Adrie Airways. Air France, Aeroflot, British Airways in Montenegro Airlines bodo tako prihodnjo sezono po načrtih podvojili število letov v Ljubljano. Odločitvi za Air Serbia in poljski LOT naj bi bili znani v kratkem.

Kolikokrat bo mogoče na različne destinacije leteti z Brnika?


British Airways bo tako na londonsko letališče Heathrow v poletni sezoni letel štirikrat na teden - letos poleti je dvakrat - leteti pa bo začel prej kot lani, z 22. majem, in bo letel do 26. septembra. Air France bo med Ljubljano in Parizom letel dvakrat na dan, lani poleti so leteli sedemkrat na teden.

Aeroflot bo s poletno sezono 2020 na liniji med Ljubljano in Moskvo ponudil dva leta na dan, skupaj 14 letov na teden. Montenegro Airlines bo med Ljubljano in Podgorico letel šestkrat na teden, letos poleti je večinoma trikrat. Tudi finski Finnair bo izvajal en let na dan, letos poleti pa je med Helsinki in Ljubljano letel petkrat.

Lufthansa, ki je po propadu Adire Airways prevzela lete v Frankfurt in München, bo z 29. marcem ponudila tudi jutranji let v Frankfurt, katerega odsotnost se je izkazala kot problematična. Iz Frankfurta pa bodo v Ljubljano leteli ob 20.30, tako da bo letalo prenočilo na Brniku.

V Bruselj bo Brussels Airlines letel enkrat v tednu več, torej bo imel sedem letov na teden. Kot danes pojasnila belgijskega prevoznika iz skupine Lufthansa navaja Delo, bo letalo iz Bruslja po voznem redu vzletelo ob štirih popoldne in na brniškem letališču pristalo ob 17.40. V nasprotno smer bo iz Ljubljane vzletelo ob 18.20 in pristalo ob 20.10.

Fraport Slovenija pa naj bi se trudil privabiti operaterje še za lete v Prago, Skopje in Koebenhavn. Še več dodatnih letov naj bi se obetalo v 2021, ko naj bi letališče tudi v celoti nadomestilo izpad potnikov zaradi stečaja Adrie Airways.

Kakšne so cene?


Preko priljubljene aplikacije Skyscanner smo pogledali cene za prevoz na naključno izbrani datum 31. januar 2020. Tako je povratna cena za direktni let v Paris 129 evrov, v Bruselj je mogoče leteti že za okoli 100 evrov, v London je mogoče priti tudi že od 60 pa do 140 evrov, v New York pa je mogoče priti in oditi že za 500 evrov.

vir: skyscanner


vir: skyscanner


vir: skyscanner


vir: skyscanner


KOMENTAR: Uredništvo
Propad Adrie povprečnemu potrošniku odpira dostopne polete v svet
Ne glede na paniko ustvarjeno v medijih se zgolj nekaj mesecev po propadu Adrie Airways kaže, da bo trg poskrbel za primerljivo, na dolgi rok pa celo boljšo, predvsem pa cenejšo letalsko povezljivost Slovenije s svetom. Morda se nad termini letov pritožuje kakšen evropski poslanec ali državni uradnik, katerim drage letalske karte sta plačevala Bruselj ali slovenska država. A za povprečnega potrošnika, ki si letalska potovanja plačuje iz lastnega žepa, propad Adrie ni samo garant, da državnih milijonov ne bomo metali v zgubaškega nacionalnega prevoznika, temveč da sem bo svet cenejših letov odprl tudi iz domačega letališča Jožeta Pučnika. Podobno velja tudi za večino poslovnih uporabnikov. Ta ocena ni podana na pamet, temveč iz prvih trendov, ki se že črtajo in jih izpostavljamo zgoraj. Prav zato je tudi namera alternativnega scenarija, ki ga navaja direktor slabe banke, najbrž odveč in nesmiselna. Ob idejah o ustanavljanju letalskih družb, kupovanju parcel v Ljubljani od župana Jankovića in podobno je več kot na mestu  vprašanje, kaj se gredo v Slabi banki in kakšen je njihov osnovni namen. Ustanovljeni so namreč bili zaradi prenosa slabih kreditov iz državnih bank ter prodaje zastavljenega premoženja, ki bi kar najbolj koristila davkoplačevalcem. Morda bi bilo pametno, da se v interesu le-teh usmerijo na svojo osnovno dejavnost in jo čim prej zaključijo, da lahko projekt slabe banke, ki je že v osnovi bil zastavljen z nekajletnim rokom trajanja, dokončno zaključimo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike