Državni svetniki na ZOFVI izglasovali veto. Smola ali sreča za ministra Pikala?

Vir foto: twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Državni svet je danes izglasoval kar dva odložilna veta na zakona, sprejeta v državnem zboru. Pikalov Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) so nazaj v odločanje spodnjemu domu parlamenta poslali s 17 glasovi proti 13. Veto na Zakon o nepremičninskem posredovanju, ki ga je predlagala Levica, pa so izglasovali z 19:4.

Večina državnih svetnikov za oba zakona meni, da sta protiustavna.

Zakona se vračata v iskanje 46 glasov državnega zbora. Glede ZOFVI tako v SMC kot v SNS zatrjujejo, da bodo ravnali enako kot prvič, kar pomeni, da bi zakon padel.  

Po prepričanju predlagateljev veta je predlagana novela ZOFVI v neskladju z  odločbo ustavnega sodišča, saj uvaja razlikovanje med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost. V praksi to predstavlja temelj za razlikovanje oziroma omejitev višine sofinanciranja osnovnošolskega programa zasebnih šol, kar pa je v neposrednem nasprotju z odločbo ustavnega sodišča.

Vetu je sicer nasprotovalo 5 od 6 članov komisije državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki jo vodi sindikalist in nekdanji politični kandidat Levice, Branimir Štrukelj. A odloča seveda večina v državnem svetu.

Spomnimo, sedaj se tako obvezni kot razširjeni del javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirata s 85 %, kar je po razsodbi ustavnega sodišča diskriminatorno do otrok, ki obiskujejo nedržavne šole. Po predlogu Pikala, ki ji je pritrdila tudi vlada, pa bi diskriminacijo odpravili tako, da bi financiranje javno veljavnega programa v le-teh še zmanjšali (100 % : 0 %)

ZOFVI se tako vrača v spodnji dom parlamenta, kjer bodo predlagatelji za njegovo potrditev morali zbrati 46 glasov podpore. Ob prvem glasovanju so jih zbrali 42, 36 jih je bilo proti, deset poslancev SMC pa se je vzdržalo



KOMENTAR: Uredništvo
Jernej Pikalo bo poslancem SMC še lahko hvaležen
Sporni predlog šolskega ministra se torej, bolj ali manj pričakovano, vrača v državni zbor po absolutno večino. Pričakovano iz dveh razlogov; ker Državni svet šele v tem mandatu de facto uresničuje svojo demokratično vlogo in ni zgolj podaljšek trenutne oblasti, zaradi česar je bil v mnogih prejšnjih mandatih praktično neopazen in so nekateri celo predlagali, da se ga ukine. In drugič, ker večina državnih svetnikov v tokratni sestavi svoje delo jemlje smrtno resno. Tako resno, da ob zakonih, o protiustavni naravi katerih vpije praktično vsa stroka, niso pripravljeni zgolj pokimati ali se obrniti proč. Podoben primer je bil že pri zakonu, ki je spreminjal ime praznika vrnitve Primorske k matični domovini v priključitev Primorske matični domovini. Državni svetniki so takrat poslušali argumente stroke in vložili veto, sprememba pa nato ob ponovnem glasovanju v državnem zboru ni dobila potrebne absolutne večine 46 glasov. V primeru, da bodo v skladu s stališči ob prvem glasovanju poslanci glasovali tudi v drugo, lahko ZOFVI dobi največ 44 glasov (2 poslanca Levice se prejšnjič nista prijavila h glasovanju). To pomeni LMŠ + SD + SAB - DeSUS + Levica + oba poslanca narodnih skupnosti. Če bo vseh 10 poslancev SMC-ja tudi v drugo ostalo vzdržanih ter ne pridobijo nikogar od poslancev SNS, zakon pade in še ena nesposobnost parlamenta, da uredi to pol desetletja znano neustavnost, bo pomenila močan argument, da ustavno sodišče neustavnost odpravi neposredno. Pobuda za to na US čaka že nekaj časa. Ustavno sodišče pa o usodi zakona odločilo tudi, če predlagateljem vendarle uspe zasejati razdor in v kateri od obeh poslanskih skupin ter jim odtrgati dva potrebna glasova. V primeru potrditve ga namreč ponovno čaka ustavna presoja. Ampak kaj je za ministra Jerneja Pikala, politično gledano, boljša rešitev? Podpredsednik SD-ja se nedvomno zaveda, da rine naprej s protiustavnim zakonom. A po drugi strani mu to prinaša politične točke pri tistem delu volivcev, ki jim je ideološko nasprotovanje zasebni pobudi v šolstvu nad spoštovanjem ustavnega reda. Zadovoljstvo nad političnim izkupičkom  javnega vrtenja te teme je nenazadnje priznal tudi na srečanju z ravnatelji zasebnih OŠ. Prav zato je padec zakona zaradi veta državnega sveta za Pikala in njegove eleganten izhod iz politične bitke, kjer so, sicer za ceno ugleda ustavnega reda, v političnem smislu skledo postrgali do zadnjega razpoložljivega grižljaja. Sami bodo pač pred volivci lahko dejali, da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči - krivde za padec pa ne bodo prevzeli, saj je navsezadnje njihov predlog potrdila in v državni zbor vložila vlada, zagovarja pa ga tudi sam premier Šarec. Več posledic za Pikala pa bi v danih okoliščinah bilo, če bi protiustavnost ponovno ugotovilo ustavno sodišče. Izpostavljena bi bila aroganca, s katero so ignorirali opozorila vseh pristojnih pravnih služb in številnih uglednih pravnikov z Matevžem Krivicem na čelu. Zato bo v primeru vztrajanja SMC (in SNS) pri svojem, Pikalo na koncu poslancem Cerarjeve stranke lahko še hvaležen, da so mu skozi zadnja vrata omogočili neopazen umik iz te politične bitke. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30