Državo naj mi vodi levica, občino pa desnica

Martin Nahtigal
15
Martin Nahtigal

Slovenci pokažemo željo po dejavnem državljanstvu vsaj vsake štiri leta, ko napočijo lokalne volitve. Ker občasno nas sicer zanima, kdo nas predstavlja v Evropski Uniji, kdo nam vodi državo, ampak, ko pride do tega, ali bo sosedov Janez sedel v občinskem svetu in ali so res potegnili dovolj debel asfalt do vseh dovozov v ulici, takrat pa resnično z veseljem vstanemo s kavča in izrazimo svojo voljo. In izgleda, da nas vsako leto to bolj zanima, saj je bila letošnja udeležba višja kot lanska za kar štiri odstotke.

Ljubljana in Maribor

Najbolj medijsko podprta sta bila boja v naših največjih dveh mestih: Ljubljani in Mariboru. V prvem je vsesplošna koalicija v podporo Anžetu Logarju sicer prinesla določeno svežino na desnici vendar realno ni ogrozila Jankovićevega primata. Logarju je potrebno čestitati za dobro kampanjo argumentov in programa. Ostaja pa dejstvo, da če bi govoril identične stvari in ne bil član SDS-a, bi verjetno gledali vsaj drugi krog. Anže Logar se je tako ponovno predstavil kot močan kandidat, dober voditelj in očitno prihodnja generacija v SDS-u.

Ljubljana pa pač ostaja gnezdo korupcije in kriminala, levih rentnikov in kruhoborcev. Dokler padajo drobtine z mize kaviar komunistov dovolj na široko in v dovolj pogostih intervalih med ljubljansko “avantgardo”, toliko časa se pač Jankoviću ni potrebno bati, da bi ga kdo zamenjal.

Maribor je na drugi strani  poskrbel za vstajenje štajerskega političnega feniksa g. Kanglerja.

Maribor je na drugi strani poskrbel za vstajenje štajerskega političnega feniksa g. Kanglerja, ki je na teh volitvah doživel več kot 100% skok podpore v primerjavi z 2014 (iz 6.162 na 13.983 glasov). Medtem, ko Arsenović izkazuje “Zoki” kompleks omrežene podpore ne samo v nastopih ampak tudi v volilnem rezultatu, saj je prejel podobno podporo, kot jo je Fištravec pred štirimi leti. Očitno je to domet mariborskega levega kroga, ki bo Kanglerju v drugem krogu težko prirezal peruti. Če ni šlo z 20 neosnovanimi kazenskimi postopki, dvomim, da jim bo uspelo še z nekaj dodatne kampanje, saj je Arsenović sam sebi najhujši javni sovražnik.

Vlada in opozicija

Tako, kot je levica omrežena v mestih, ostaja desnica tradicionalno doma na podeželju. Po dosedanjih podatkih prvega kroga je trojček desnih strank že osvojil vsaj 43 županskih mest neposredno pod svojim okriljem. Vprašanje še ostajajo kandidati, ki jih stranke uradno niso predlagale, vendar so/bodo še pokazali svoje barve. Sicer je ta rezultat manjši od zadnjega za 6 županov vendar je to razumljivo pri veliko večji konkurenci strank z levice. SDS je sicer trenutno z manj župani kot 2014, je pa zato NSi očitno naredila korak naprej in si lahko obeta (vsaj) enega več župana.

“Muhe enomandatnice” temu preprosto niso kos. Tako je celotna vladna koalicija v prvem krogu osvojila 22 županskih mest.

Največjo kontinuiteto je potrebno priznati Slovenski ljudski stranki. Kljub temu, da so izvenparlamentarna stranka, ki je na državnozborskih volitvah prejela le 23.329 glasov, so slovenski volivci lokalne ekipe SLS nagradile s 23 župani v prvem krogu in skupno 45.707 glasovi za občinske svetnike.

Na levi strani političnega pola so bile lokalne volitve (pričakovano) večinoma poraz za porazom. Pri lokalnih volitvah se namreč vidi, kaj pomeni moč urejene in stabilne stranke z razvito lokalno mrežo. “Muhe enomandatnice” temu preprosto niso kos. Tako je celotna vladna koalicija v prvem krogu osvojila 22 županskih mest. Torej manj kot ena izvenparlamentarna stranka na desnici. Pri tem, da Lista Marjana Šarca, Stranka Alenke Bratušek in DeSUS niso osvojili nobenega županskega mesta. Stranka Marjana Šarca ni uspela zadržati niti mesta Marjana Šarca Kamnik. Toliko o zgodbi o uspehu in strankarski kontinuiteti.

Državno in lokalno

Zanimivo je, kako bipolarni so možgani slovenskega volivca. Za pridobiti evropske projekte, načrtovati življenje v domačem kraju, poskrbeti za lokalne gasilce in druga društva ter dovoljšnje kilometre infrastrukture so dobri desničarji. Vodstvo države, ki sprejema strateške odločitve, tem županom dodeljuje sredstva, vodi nacionalni načrt črpanja evropskega denarja, določa standarde, predpisuje zakone, po katerih se moramo ravnati na lokalnem asfaltu, pa povprečni Slovenec z zadovoljstvom prepusti levici. Vodenje države z veseljem vsakič znova zaupa “novim obrazom”, čeprav z enako mero entuziazma podpre še županov šesti mandat.

Ta bipolarnost govori o politiki kot kombinaciji idej in ljudi.

Ta bipolarnost govori o politiki kot kombinaciji idej in ljudi. Pri tem, da izgleda, da je za Slovence ključno predvsem drugo. Obenem pa je jasen signal desnici, da očitno tega sentimenta z lokalnega ne uspe prenesti na državni nivo. Ker se na lokalnem premalo govori o idejah in ideologiji? Ker se državni nivo premalokrat umaže čevlje na lokalnem asfaltu? Ker je nekje preveč ljudi in premalo idejne enotnosti ter drugje idejna tiranija in premalo ljudi? Jesenski volilni metež se počasi zaključuje in stranke na desnici čaka čas evalvacije. Čas, ki je namenjen prepoznavanju pridobljenega in ocenjevanju izgubljenega.

Brez tega lahko tole kolumno nastavimo na časovno objavo vsaka štiri leta in opazujemo, kako čas menja le igralce, ne pa igre.

 

 

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 15

  1. “Zanimivo je, kako bipolarni so možgani slovenskega volivca.”

    Zakaj mešate jabolka in hruške? Zakajbi moral na državnem nivoju voliti enako kot na lokalnem. Lokalne volitve nimajo nobene veze s parlamentarnimi. V lokalnem okolju volim človeka, ki ga poznam in mu zaupam in mi je prav malo mar v kateri stranki je. Pri parlamentarnih voltvah pa pride bolj do izraza politična usmeritev.
    Pa še pomembna razlika med državnimi (parlamentarnimi) volitvami in lokalnimi: na lokalnih volitvah obstaja preferenčni glas!

    • Debela berta,če bi bolje poznala “našo” zgodovino,vsaj in predvsem stolet “nazaj”,bi vedela za kaj gre in ne bi postavljala “neumnih” vprašanj. “Prelomno” leto 1918 nas je “pahnilo” “ponor” Balkana.To je problem.
      Beri in se uči! Vprašanje pa je,če ti bo kaj pomagalo,kajti ti že imaš svojega “šerifa”.”Bože,pomozi ji, jer nezna šta radi”.

  2. Nemogoče je primerjati volitve županov, ki so izvoljeni neposredno in po najbolj preglednem ter najbolj demokratičnem dvokrožnem večinskem volilnem sistemu, ter parlamentarne volitve, ki potekajo posredno po ustavno spornem sorazmernem volilnem sistemu preko ključnih strankarskih vodstev, ki odločilno vnaprej določijo oz. protiustavno diktirajo “spitzen kandidate” v izvojljivih volilnih okrajih, da jim lahko volivci zatem na volitvah zgolj pritrdijo (ali ne) ter tako omogočijo vladajočim političnim elitam zgolj in samo neustavno in nedemokratično vladavino aparatčikov vladajoče strankokracije.
    Kadar bomo volivci lahko tudi vse svoje svetnike v svetih lokalnih oz. mestnih skupnosti in vse svoje poslance v DZ RS volili po enako neposrednem, preglednem, ustavno korektnem in demokratičnem dvokrožnem večinskem volilnem sistemu, kot že zdaj volimo župane v lokalnih oz. mestnih skupnostih ter predsednika RS, bomo končno odpravili neustavno in nedemokratično oblast odtujene strankokracije in strankokratov ter končno omogočili razmah ustavno obljubljene ter doslej še povsem neuresničene resnične parlamentarne demokracije, v kateri bo končno uveljavljeno temeljno načelo volilne pravičnosti “en volivec – en veljaven glas” ter končno odpravljena protiustavna, diskriminatorna in nedemokratična politična neenakost med volivci in državljani v RS.
    Žal objektivno ni mogoče pričakovati, da bi obstoječi neustavni in nedemokratični sorazmerni volilni sistem odpravile politične stranke vladajoče parlamentarne strankokracije, ki jim prav omenjeni neustavni in nedemokratični sorazmerni volilni sistem omogoča neomejeno parazitiranje pri vzvodih zakonodajne in izvršne veje državne oblasti.
    Spremembe lahko po objektivnih pričakovanjih zahteva le Ustavno sodišče RS, ko bo končno ocenilo ustavno spornost in politično diskriminatornost veljavnega sorazmernega volilnega sistema, ter zadostno število volivcev na ustrezno izsiljenem zakonodajnem referendumu o uveljavitvi ustavno in demokratično sprejemljivejšega dvokrožnega večinskega volilnega sistema.

    • Ce govoris o ustavni sprejemljivosti dvokroznega vecinskega volilnega sistema, Te moram popraviti: noben vecinski volilni sistem z vidika ustave ni sprejemljiv za volitve v drzavni zbor (razen za manjsinske poslance). Glej 5. odstavek 80. clena Ustave RS: “Poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v Državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.”
      Tako da dvokrozni vecinski volilni sistem vsekakor NI ustavno sprejemljiv, pac pa so mozne le razlicne kombinacije proporcionalnih volilnih sistemov. Bi pa seveda veljalo razmisliti bodisi o irskem sistemu enega prenosljivega glasu (kjer volilci razvrstijo kandidate na glasovnici po vrsti, glede na to, kdo je boljsi) ali pa o kombiniranem volilnem sistemu po nemskem vzoru (t.i. sistem dveh glasov), kjer se voli polovica poslancev neposredno po vecinskem sistemu, z drugim glasom pa volilec glasuje za stranko. Kolikor se spomnim iz soocenj, kombiniran volilni sistem podpira NSi, tudi Logar pa mu je izrazil naklonjenost, pa mislim da celo Sarec.

      • GroKo, če tvoja razlaga 80.člena Ustave drži(se ne strinjam!),potem tudi nemški sistem ne pride v poštev!Ker ima del večinskega sistema.Po drugi strani ima določene probleme okoli števila poslancev,ki se iz mandata v mandat menja.Podrobnosti presegajo namen mojega komentarja.
        Za Slovenijo bi bil najboljši večinski sistem.Enodomni parlament.In največ 70 poslancev.
        Politično,ekonomsko vzdržno.Hkrati učinkovito,odgovorno zakonodajalno telo.
        Opozorim tudi na možnost neposrednega odločanja državljanov v zakonodajnem postopku,ki pride poštev v relativno majhnih državah.Ve se zakaj in kdo ga odklanja v Sloveniji.Izgovori so plehki in po svoje hecni.Vedno se konča s tisto sintagmo : ogrožene bodo “manjšine” ,”ranljive skupine”. Ali res? Ali je bolj prav reči : ogroženi bodo interesi ozkih skupin-raznih elit ,ki pridobivajo na račun “raje”?

    • Lele,demokratične in poštene volitve so v demokratičnih in pravnih državah.Tako teorija.Teorija tudi govori,da za preteklostjo pride sedanjost,ki vpliva na prihodnost.Ta redosled je pomemben v politiki.Če je bilo v preteklosti karkoli problematičnega in to sedanjost potrdi kot dobro in pozitivno,bo v prihodnosti nujno še bolj problematično.Kaj to pomeni,ni težko razumeti.
      Vprašanje,ki je često predmet postavljanja in razmišljanja pa je: ali je Slovenija demokratična in pravna država ?

  3. Ustavna…..
    Res ste lepo pokazali, da taka oblast kot je danes, ni ustavna in bi morali volilni sistem spremeniti.
    To je bilo na referendumu, mislim, že izglasovano. Ali je prav in zakonito, da to ignorirajo?

  4. Ko berem članek in komentarje,mi spomin “zbezlja” v začetek jeseni 1991,lep sončni dan,ko je na glas razmišljal tedanji predsednik predsedstva RS Milan Kučan.Približno takole so “tekle” njegove misli, desne stranke naj bodo “žlahtna desnica” v lepi opoziciji.Tako bo zadovoljena demokratičnost države. Na lokalni ravni,razen v dveh največjih mestih,naj bodo na oblasti tisti,ki lepo skrbijo za občane.Na tej ravni se dela in tu ima desnica kaj početi.Tako bodo zagotovljena najboljša razmerja in demokratičnost v državi…..Še več misli je bilo,ki so se dotikale “kontrole” strank na desnici.Milan Kučan je bil zelo “precizen” in “natančen”…V moji glavi pa “zmešjava” vsega,kar se je dogajalo zadnjih pet let. A je res šlo za “režirano” predstavo osamosvajanja? Žalostno igro,v kateri so tudi umirali ljudje. Je res bila potrebna krutost za sestop z oblasti in takojšnje vračanje na oblast ? So komunisti potrebovali takšno tragikomedijo,da ostanejo na oblasti in da bo večina naroda še naprej indoktrinirana ? ( v moji možganovini: Dolanc Stane,je že vedel,kaj je govoril : v Jugoslaviji(Sloveniji) bodo komunisti vedno na oblasti! Nikoli in nikomur ne bomo dovolili,da bi prevzel oblast!)….Slišano je bilo tako “osupljivo”,da sem komaj,kaj “izdavil”.
    Danes vem in me ne preseneča,kaj se dogaja.Še več,bolj sem presenečen nad nami “Slovenci”,da ob vsem dostopu,do vseh najmodernejših komunikacijskih tehnologij,da smo vedno bolj in ne manj prepričani v miselnost,ki nas je duhovno in psihično in politično držala v “zlati kletki ” 50 let. Tragično in komično hkrati, je da smo vse bolj,in ne manj, “pripadni” temu,kar sem slišal od Milana Kučana. Drugače si ne znam in ne morem razlagati rezultatov lokalnih in državnozborskih volitev v tem letu.
    Presenečen sem,da niti pisec članka niti komentatorji ne zaznajo nujnost spremembe miselnosti volivcev,če hočemo biti res demokratična družba.Neizpodbitno dejstvo je,mi smo še vedno v vse večjem postsocializmu in ne majšem.
    Malo komu pade na pamet,da je volilna udeležba pogojena s postsocializmom.Ljudje ne gredo na volitve iz vsaj treh ožjih razlogov : 1. ne grem,ker mi tudi v socializmu ni bilo potrebno iti,ker je v “imenu” vseh volil eden(lahko tudi za deset in več njih),”danes” se to praviloma ne da več, 2. “pavlov” refleks,nisem siguren,da me kdo ne opazuje,ko volim( to je bilo v naši slavni zgodovini,realno dejstvo),3. “naši” bodo že poskrbeli,da bo prav.
    Možnih je še nekaj razlogov,ki jih namerno ne navajam.
    Za vse pa velja,dokler ne bodo desne stranke res desne,bomo imeli vse večji problem.Za desne stranke bi morala veljati veliko večja medsebojna iskrenost, dana beseda,medsebojno zaupanje,načelnost,zanesljivost,odgovornost,medsebojno spoštovanje,medsebojna pomoč brez pogojevanja,…Pod nobenim pogojem ne bi smelo prihajati do dvoličnosti,hinavščine,izigravanje,v javnosti pranja “umazanega perila”,delovanja,ki škodi desnici,naivnega sodelovanja z levičarji.V mislih desnih strank bi moralo veljati dejstvo,Slovenija še vedno ni “normalna” demokracija.In še: na “bombončke ” z levice se ne sme reagirati kot “ponižen kužek”,ki maha z repom in je pri tem “srečno” zadovoljen,temveč jasno,dati vedeti,da več ne “nasedamo”.
    To se na žalost lepo vidi pri “kristjanih”(pri tem mislim na vse,ne na določeno stranko),ki “bolehamo” od “uslužnosti””ustrežljivosti”,”poudarjenega sodelovanja”,”prilagajanja”,”naivnosti”,”dobrohotnosti”,”drugorazrednosti”….Najhujša pa je “krščansko socialistična” miselnost.Več kot sto let nas “hromi”.In ob tem še strah pred obtožbami,da smo “klerikalci”.Recimo: ko dediči komunistov,levičarji nimajo argumentov, in to se zgodi praviloma vedno in povsod, uporabijo besedo “klerikalno”,”klerikalec”…In namesto,da mi vrnemo ta “argument”, se začnemo “pohlevno” “umikati”,biti v zadregi in celo poudarjati,da ja nismo to,kar se nam očita…Neumno!
    Rezultati lokalnih volitev niso presenečenje,presenečenje je še hujša naivnost in postsocializem,ki postaja v tej družbi osnova vsemu in ne relikt preteklega časa.
    V Sloveniji,če se nič presentljivega ne zgodi z migracijami,bodo spremembe možne šele čez štiri generacije.Če…

  5. Ja,S.štor vedno pronicljivo komentira,zelo vredno prebrati!
    Mene pa pred volitvami moti tudi ta klerikalna(pa ne vzeti negativno) MLAČNOST.,ki se kaže kot je S. štor napisala:hočemo se prilagajati,biti dobrohotni,uslužni…. in zato Cerkev NE POVE ODLOČNO KOGA PODPRETI.
    Pravoslavna in protestantska pa lahko,ali kako?
    Po maši pa zato”verniki”že 70let hitijo na volitve levake podpirat. Kira beda smo!
    Če bi se s tako silovitostjo lotili propagande tudi naši “dušni vodje”,NI ZLOMKA,DA NEBI ENKRAT USPELO!
    BREZ POGUMA NI BOJA,BREZ BOJA NI ZMAGE.

Komentiraj