Državna proslava v ospredje postavila kulturno omiko osmih slovenskih pokrajin, a brez zmerjanja z "nizkokvalitetno kmetijo" ni šlo

Vir foto: Twitter Janeza Janše
POSLUŠAJ ČLANEK
Na včerajšnji dan pred 31 leti je bil v Sloveniji izveden plebiscit, na katerem smo se Slovenci z veliko večino odločili za odhod iz Jugoslavije in za ustanovitev samostojne države. Ob tej priložnosti so v državi potekale številne slovesnosti.

Osrednja državna slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti je potekala zvečer v Cankarjevem domu, še pred tem pa je praznik s slavnostno sejo obeležil tudi državni zbor. Malo pred tem je ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore v stolni cerkvi sv. Nikolaja daroval mašo za domovino.

Že popoldne pa je bil na Brdu pri Kranju sprejem za svojce padlih ter ranjenih v vojni za Slovenijo.

Kljub zgodovinskemu ozadju proslav pa se govorniki in udeleženci niso mogli izogniti današnjim problemom razdeljenosti.

Janša: Smo po treh desetletjih res postali zakotna dolina solz, konflikta in prepira?


Foto: Twitter Mateja Tonina


Na to je že ob začetku svojega govora izpostavil predsednik vlade Janez Janša, ki se je retorično vprašal, ali smo po treh desetletjih res postali zakotna dolina solz, konflikta in prepira? Ali pa je to pretežno od površnih domačih oblikovalcev javnega mnenja vsiljevana samopodoba? "... Verjeli smo, da je bilo s to lažno drugorazrednostjo Slovencev dokončno opravljeno že pred tremi desetletji, a se moramo žal še vedno spopadati z njo. Kot da smo pozabili temeljno sporočilo plebiscita: Če želimo, da nas priznajo drugi, se moramo najprej priznati sami!"

"Ob dnevu samostojnosti in enotnosti se spominjamo časa, ko smo si pogumno edinkrat v zgodovini kot narod sodbo napisali sami," je nadaljeval Janša. Prav zato je bila po njegovem mnenju slovenska osamosvojitev inovacija in nekaj posebnega. Nobeden od preostalih narodov na svetu ni tega dosegel na enak način kot mi. Pri tem marsikdo na nas ne bi stavil niti počenega groša, "vendar smo zmogli in uspeli."

"Zmogli smo takrat in čas nam je dal prav," je nadaljeval Janša in izpostavil še, da Slovenija ustvari več, kot katerakoli država na ozemlju nekdanje SFRJ. Obenem sodi med deset najvarnejših držav na svetu, sedem najbolj zelenih in devet najbolj trajnostnih. Hkrati se po mnenju UNICEF uvršča na 10. mesto po lestvici blaginje otrok.

Kljub epidemiji je Slovenija zadržala visoko gospodarsko rast, zaposlenost pa je višja kot kadarkoli prej.

Kljub tem dosežkom pa Janša opozarja tudi na izzive, ki nam jih prinaša prihodnost. Tudi tu smo se Slovenci že izkazali, toda številni izzivi so še pred nami.

Še posebej je pri tem opozoril tudi na demografske izzive, saj "nam vsa znanost in pamet in blaginja ne morejo pomagati, če ne bo ljudi."

Pri premagovanju vseh teh izzivov pa Slovenija po njegovem potrebuje slehernika: "Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne zgolj izjemne, ampak res velike ljudi. Zato poiščite junaka svobode v svojem srcu. Poiščite ga v svoji duši. Poiščite ga v globinah svoje dežele. In kot po čudežu lahko nekaj izjemnega spet vznikne v slehernem med nami – kot cvetje spomladi, čeprav se sredi zime včasih zdi, da je pod snegom vse mrtvo – in odigra odločilno vlogo." Nato je svoj govor sklenil z voščilom blagoslovljenega in veselega božiča.

Zorčič: V stiski smo tako kot država, kot družba


Na enotnost Slovencev ob plebiscitu je v svojem govoru spomnil tudi predsednik DZ Igor Zorčič. Da je poudaril, da se osamosvojitev ne bi mogla zgoditi, če "naš narod ne bi imel utemeljenih zgodovinskih, ekonomskih in idejnih argumentov za ta pogumni korak". Žal pa so številni za samostojno Slovenijo morali dati tudi svoja življenja.

V nadaljevanju govora se je Zorčič ozrl tudi na današnji čas, ki ga je zaznamovala epidemija covida-19. Pri tem je nekaterim očital, da te razmere "izkoriščajo za obračunavanje, obtoževanje in nabiranje političnih točk".

Pri tem je naštel ukrepanje z neustavnimi odloki, nezmožnost implementacije ustavnih odločb, verbalno obračunavanje politikov s sodno vejo oblasti ter poseganje v Slovensko tiskovno agencijo, kar po njegovem mnenju kaže na "vse kaj drugega kot spoštovanje naše ustave in države".

Ob tem Zorčič ugotavlja, da v stiski nismo samo kot država, temveč tudi kot družba in opozarja, da moramo za preseganje te krize znova poiskati družbeno soglasje. Pri tem je večina bremena na politikih, je prepričan Zorčič. Hkrati ocenjuje, da imamo zgodovinske, ekonomske in idejne argumente za te pogumne korake.

Zore: V času epidemije smo lahko preverjali svojo človeško zrelost


Voto: SŠK


Čas epidemije je močno zaznamoval tudi mašo za domovino, ki jo je daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Sveta maša je tako potekala brez vabljenih gostov.

Nadškof je v pridigi med drugim poudaril, da vstopamo že v četrto desetletje naše samostojnosti in neodvisnosti. Trenutno pa smo v času hudih preizkušenj: "Največja je nedvomno epidemija covida-19, ki je preverila našo medsebojno solidarnost, pripravljenost upoštevati drug drugega, sposobnost poskrbeti za najbolj ranljive."


Ob tem izpostavlja, da smo v času epidemije lahko preverjali tudi svojo človeško zrelost. "To je bil čas, ko smo slišali veliko besed o varovanju človekovih pravic, a žal se je zdelo, da so nekateri pozabili, da je treba najprej varovati človeka in njegovo življenje." Pri tem je spomnil tudi na to, da smo bili v tem času priča izjemni požrtvovalnosti tistih, ki so do roba svojih moči delali za sočloveka in poudaril, da "so država najprej ljudje".


Zato je po njegovem mnenju vsak, ki je v tem času skrbel za življenje in zdravje naših ljudi, skrbel za državo. Kdor pa je sebično ostajal obrnjen k sebi, pa je državi škodil.

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti je Zore državljanom čestital in jih opozoril da bomo morali "zavihati rokave, da bomo z Božjo pomočjo in s svojim prizadevanjem poskrbeli za zdravje in srečo. In zavihati bomo morali rokave, da bomo skrbeli za pravico, pravičnost in demokratičnost v naši državi".

Proslave brez polemik? Ah, kje pa


Kot lahko vidimo, tudi tokratne proslave niso mogle iti mimo aktualnih dnevnopolitičnih polemik, ki pa so vendarle bile razmeroma kulturno izražene.

Tako je na osrednji državni proslavi zaradi nestrinjanja s politiko aktualne vlade manjkal prvi predsednik RS Milan Kučan.

Precej dvignjenih obrvi pa je bilo tudi zaradi zasnove same državne proslave, v ospredje katere je avtor scenarija Igor Pirkovič postavil kulturno omiko osmih slovenskih pokrajin: Gorenjske, Prekmurja, Koroške, Dolenjske, Bele krajine, Primorske, Štajerske in Notranjske. Le te so bile predstavljene preko poezije slovenskih avtorjev, ki so povezani s posamezno pokrajino, pa tudi preko glasbe in plesa.












RTV Slovenija vam je ob koncu prenosa zaželela blagoslovljen božič

https://twitter.com/e_maribor/status/1474130191639318528
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30