Države EU po nočnih pogovorih dosegle dogovor o podnebnih zakonih, ki odseva realnost vojne

Foto: depositphotos.com

Države EU so v sredo dosegle dogovore o predlaganih zakonih za boj proti podnebnim spremembam in podprle postopno ukinitev prodaje novih avtomobilov na fosilna goriva do leta 2035 ter več milijard evrov vreden sklad za zaščito revnejših državljanov pred stroški emisij CO2.

Po več kot 16 urah pogajanj so okoljski ministri 27 držav članic Evropske unije sprejeli skupna stališča o petih zakonih, ki so del širšega svežnja ukrepov za zmanjšanje emisij, ki segrevajo planet, v tem desetletju.

Dogovor, ki bo sedaj postal zakon

“Podnebna kriza in njene posledice so jasne, zato je politika neizogibna,” je dejal vodja podnebne politike EU Frans Timmermans in dodal, da po njegovem mnenju vdor Rusije, največje dobaviteljice plina, v Ukrajino spodbuja države k hitrejšemu opuščanju fosilnih goriv.

Ministri so podprli glavne dele svežnja, ki ga je Evropska komisija prvič predlagala lani poleti, vključno z zakonom, po katerem bodo morali novi avtomobili, ki se prodajajo v EU, od leta 2035 naprej izpuščati nič CO2. To bi onemogočilo prodajo avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem.

Zaradi dogovora je verjetno, da bo predlog postal zakon EU. Dogovori ministrov bodo oblikovali njihovo stališče v prihodnjih pogajanjih s parlamentom EU o končnih zakonih. Parlament je že podprl cilj glede avtomobilov do leta 2035.

Sklad za socialno podnebje

Cilj podnebnih predlogov je zagotoviti, da bo EU s 27 državami – tretja največja onesnaževalka s toplogrednimi plini na svetu – do leta 2030 dosegla cilj zmanjšanja neto emisij za 55 % glede na raven iz leta 1990.

Za to bodo morale vlade in industrija veliko vlagati v čistejšo proizvodnjo, obnovljive vire energije in električna vozila.

Ministri so podprli nov trg ogljika v EU, ki bo uvedel stroške CO2 za onesnažujoča goriva, ki se uporabljajo v prometu in stavbah, vendar so dejali, da bi se moral začeti izvajati leta 2027, torej leto pozneje, kot je bilo sprva načrtovano.

Po napornih pogajanjih so se dogovorili o oblikovanju sklada EU v višini 59 milijard EUR, ki bo državljane z nizkimi dohodki zaščitil pred stroški te politike. Novi socialni podnebni sklad naj bi bil ustanovljen za obdobje 2027–2032, kar naj bi sovpadalo z začetkom veljavnosti novega trga ogljika za stavbe in cestni promet.

Za koriščenje sredstev iz sklada bo morala vsaka država članica Bruslju predložiti “socialni podnebni načrt”, ki bo vseboval vrsto ukrepov in naložb za odpravo vpliva cen ogljika na ranljive državljane.

“Sklad bo državam članicam zagotovil finančno podporo za financiranje ukrepov in naložb, opredeljenih v njihovih načrtih, za povečanje energetske učinkovitosti stavb, prenovo stavb, dekarbonizacijo ogrevanja in klimatizacije v stavbah ter uporabo mobilnosti brez emisij in z nizkimi emisijami,” je v izjavi zapisal Svet Evropske unije.

Litva je bila edina država, ki je nasprotovala končnim sporazumom, saj si je skupaj s Poljsko, Latvijo in drugimi državami neuspešno prizadevala za večji sklad, saj je bila zaskrbljena, da bi novi trg CO2 lahko povečal račune za energijo za državljane.

Finska, Danska in Nizozemska – bogatejše države, ki bi v sklad vplačale več, kot bi dobile nazaj – so želele, da bi bil sklad manjši. Ministri so podprli tudi reforme sedanjega trga ogljika v EU, ki sili industrijo in elektrarne, da plačujejo za onesnaževanje.

Države so sprejele glavne elemente predloga Komisije za okrepitev trga, da bi se emisije do leta 2030 zmanjšale za 61 %, in njegovo razširitev na ladijski promet. Dogovorile so se o pravilih, ki bodo EU olajšala posredovanje v primeru skokovitega naraščanja cen CO2.

Ministri so podprli še dva zakona za okrepitev nacionalnih ciljev za zmanjšanje emisij, ki jih Bruselj določa državam za nekatere sektorje, in za povečanje naravnih ponorov ogljika, kot so gozdovi.

Cilji o energetski učinkovitosti

Ko se nacionalne vlade soočijo s svežnjem podnebnih zakonov EU, kot da bi jim bilo to dano instinktivno, najprej zavrnejo cilj glede energetske učinkovitosti.

Tako je bilo tudi v ponedeljek, ko je 27 ministrov EU za energijo potrdilo začasni dogovor o revidirani direktivi EU o energetski učinkovitosti, o čemer smo pisali tukaj.

Natančen cilj za leto 2030 bo določen med končnimi pogovori med državami članicami EU in Evropskim parlamentom še letos. To ne bo lahka naloga. Toda ena stvar je že zdaj jasna: cilj ne bo vključeval pravno zavezujočega cilja za porabo primarne energije.

Optimisti bodo odvrnili, da bo cilj za rabo končne energije pravno zavezujoč, kar je dejansko zgodovinsko prvi takšen cilj. Poleg tega bo vzpostavljen nov mehanizem, ki bo zagotovil, da bo EU skupaj sledila cilju varčevanja z energijo.

Vendar pa so bili borci razočarani, ker je bil cilj primarne učinkovitosti opuščen kot zavezujoč cilj, kar pomeni, da države članice EU ne bodo pravno zavezane k njegovemu izpolnjevanju. Opustitev zavezujočega cilja primarne energije pomeni, da so izgube pri pretvorbi energije nekako izvzete iz bilance – ne štejejo.

Poraba primarne energije ni majhna. Zajema porabo samega energetskega sektorja – na primer izgube, ki nastanejo pri pretvorbi nafte ali plina v električno energijo – ter izgube, ki nastanejo pri transportu in distribuciji energije.

To ustreza državam z jedrsko energijo, pomirja tiste, ki imajo velike načrte za vodik, in pomeni, da lahko druge širijo premog kot vmesni ukrep za energetsko varnost.

Vodik je tokrat videti kot idealen krivec. Španija, ki je prvotno predlagala spremembo, izglasovano ta teden, ima velike načrte, da postane vodikovo središče v Evropi. Tudi Nemčija in Francija načrtujeta razvoj vodika kot nosilca čiste energije. Vojna v Ukrajini pa je EU spodbudila, da je v okviru prizadevanj za zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina podvojila svoj cilj proizvodnje vodika do leta 2030.

Vodik ima svoje težave kljub načrtovani svetli prihodnosti

Upoštevanje primarne energetske učinkovitosti pri vodiku bi vsekakor zasenčilo te načrte.

To pa zato, ker je vodik verjetno najmanj učinkovit način prenosa energije. Najprej je treba poudariti, da se v procesu ustvarjanja vodika z elektrolizo vode izgubi približno 20–30 % energije. Dodatnih 10 % se izgubi pri stiskanju in skladiščenju vodika. Nadaljnjih 30 % pa se izgubi pri pretvorbi vodika v električno energijo. Na koncu ostane 30–40 % prvotne energije, ki je bila porabljena za proizvodnjo vodika in njegovo gibanje.

Zaradi ukinitve primarnega cilja učinkovitosti je vodik v primerjavi z drugimi nosilci energije videti bolje, hkrati pa je lažje doseči cilje EU na področju čiste energije.

Na ta način se zmanjša pritisk, da bi se močno preusmerili v neposredno elektrifikacijo, ki jo poganjajo obnovljivi viri energije, in več prostora za proizvodnjo vodika, ki je zelo neučinkovita, vendar je ključna naložba za nekatere države članice,” je dejala Adeline Rochet, višja svetovalka za politiko pri podnebnem think-tanku E3G.

Vendar pa nič od tega ni presenetljivo, če pogledamo dosedanje rezultate EU. Ko je EU nazadnje posodobila svojo direktivo o energetski učinkovitosti, so se pogajalci lahko dogovorili le o okvirnem cilju za leto 2030. Leta 2012 pa jim ni uspelo sprejeti pravno zavezujočih ciljev – namesto tega so se dogovorili le o pravno zavezujočih ukrepih.

8 komentarjev

  1. Ti “podnebni zakoni” so nekaj podobnega kot to, da bi začeli trditi, da Zemlja ni okrogla temveč ploščata. Najprej bi vprašal, koliko tehnično izobraženih ljudi je bilo med odločevalci? Najbrž nič oziroma zanemarljivo malo, sicer ne bi izvalili takšnih neumnosti. Ne gre za nobeno podnebno krizo ampak le za večno podnebno spreminjanje. Človek ima na to le minoren vpliv. In ogljikov dioksid sploh ni glavni vzrok tistega dela segrevanja, ki ga povzroča človek. Le 4% nastalega CO2 proizvede človeštvo. Glavni ogrevalci s strani človeka so proizvodnja, pridelava hrane, promet, ogrevanje (tudi hlajenje) človekovh bivališč. Ali se bomo vrnili v kameno dobo? – Le da takrat na svetu ni živelo 8 milijard ljudi temveč samo par stotisoč. Ali bomo razliko kar pobili ali izstradali do smrti? Ko bomo za časa naših vnukov z ogromnimi stroški dosegli ogljično “nevtralnost”, bodo le-ti neprijetno presenečeni, ker se bo planet še kar naprej segreval. Bodo pa v vmesnem člasu precej obogateli zeleni (lažni) preroki. Predvsem za to gre pri današnji podnebni histeriji.

  2. Spotaknil se bom le ob določilo,ki po letu 2035 prepoveduje prodajo avtomobilov z motorjem z notranjim izgorevanjem.
    Eleketrični avtomobili so šele v povojih..
    Nerešenih je še na tisoče problemov,ki jih je laboratorijsko mogoče rešiti, niso pa še sposobni rešiti množične proizvodnje vozil, ko bo šlo za milijone in milijone avtomobilov.
    Vse bolj sem prepričan, da si tudi avtomobilski lobi, avtomobilska industrija želi podobnega natega,kot je se je to posrečili proizvajalcem televizorejev, ko so iz belo črnih prešli na barvne, nato s podaljšanim ekranom pa 3G, pa 4G in končno še 5G In vedno je bilo potrebno zamenjati na milijone televizorejev in posel je cvetel.
    Pri avtomobilih pa je to bistveno drugače. Najprej je potrebno prilagoditi električno omrežje in zagotoviti dovolj električne energije. To ne bo enostaven proces. Ob splošni energetski krizi je vprašanje, za kakšen energent se bodo odločili.
    Če bomo za proizvodnjo elektrike uporablajali nafto in plin ne bomo kaj dosti naredili za zmanjšane tolpgrenih plinov.
    Druga še hujša ovira pa so baterije. Baterije bazirajo na redkih kovinah in vprašanje je, ali je teh dovolj na voljo za množično proizvodnjo nekaj milijard vozil?
    Potem je tukaj še recilklaža. Kaj to pomeni? Deset let,kolikor je na voljo, pa je zelo kratka doba in če pomislimo, da bo vojna kriza še kar nekaj časa trajala, je rok za prehod na električna vozila prekratek in nerealen.
    Kar nekaj let bo trajalo, da se bo energisjaka politike Evrpe preusmerila iz ruskega trga na druga tržišča. To bo primarni problem Evrope, zato se s problemom dodatne elektrike države ne bodo mogle ukvarjati.
    V Evropi pa tudi ni GENi, pa tudi Golobov ni ki znajo rešiti vse probleme, če pa jih ne znajo, je tako in tako kriv Janez Janša.

    • Ali lahko naštejete 1000 problemov, ki jih je potrebno rešiti? Današnji avtomobili imajo doseg tudi čez 500 km ter ultra hitro polnjenje in napredek se še vedno ni ustavil.
      Električno omrežje bo potrebno malo prilagoditi, vendar precej manj, kot je splošno prepričanje. Predvsem gre tu za polnillnice pred bloki, kjer niti parkirišča niso urejena. Sicer pa avto večino časa stoji, zato se lahko polni z majhno močjo – npr. močjo steklokeramične kuhalne plošče.
      Niso vse baterije sestavljene is redkih elementov. Vse bolj se npr. uporablja kemija LFP (litij, železo, fosfor).
      Res mi ni jasno, zakaj nekateri tako z veseljem pošiljate denar v diktatorske države in financirate vojne? V nasprotno smer pa dobimo investicje v terorizem. Mar ne bi bilo bolje, da denar ostane doma in živimo v čistejšem okolju?

      • Vsak prehod se mora zgoditi po naravni poti. Tako kot sta konjska vprega in motor na notranje izgorevanje sobivala desetletja, preden je konjska vprega izumrla. Nihče ni ničesar prepovedal. Zgodilo se je takrat, ko so vsi ljudje dosegli dovolj velike dohodke, da so lahko zamenjali prevozno sredstvo. Z zgodovinskega stališča se je to zgodilo v trenutku.
        Sedanja politika pa targetira revne ljudi (beri delavce), ki si zamenjave pogonov še ne morejo privoščiti in bodo posledično ostali brez mobilnosti, ki je ekonomski temelj svobode. To seveda ne bo ohranilo sedanje blaginje ampak bo Evropo pahnilo v prepad. Tehnologija še ni dovolj dovršena, da bi tehnično in predvsem cenovno konkurirala motorjem na notranje izgorevanje. Z nespametno zeleno politiko že imamo probleme tako z oskrbo z gorivi, kot z elektriko. In to še preden bi sploh lahko govorili o zelenem prehodu. Zapravili pa smo že stotine milijard, ki bi jih lahko prihranili ali porabili za kaj koristnega.

        In nenazadnje, zdi se da se Evropa z 6% izpustov toplogrednih plinov edina trudi ustaviti podnebne spremembe. Drugi kurijo naprej. Meniš, da bo naše samožrtvovanje dovolj?

  3. ZANIMIVO BI BILO VEDETI, KOLIKO JE SPLOH ŠE ŽIVEČIH – PRAVIH Rusov
    – V MNOGONARODNI PUTIN RUSIJI.
    OSEBNO SE MI ZDI, DA JIH JE MOČNO POD 100 MILIONI OZ. DA JIH JE SAMO NEKAJ MILIONOV MLAJŠIH. DELOVNO IN ŽIVLJENJSKO V OKVIRU NORMALE.
    PA ŠE TA RELATIVNO VITALNI DEL RUSKEGA NARODA – JE PUTIN oslabil – za DESET-TISOČE mladih Rusov, KI SO BILI UBITI v Ukrajini. Tako se to meni vidi.
    BOGDAJ, DOBER DAN vsem.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
    Ne odgovarjam na “reply” zapise na tem portalu pišočih ANONIMNIH domnevno ex KP, ZK SD itd. piscev IN VULGARNIH polit PROVOKATORJEV, KI JIH TUDI NE VIDIM OZ. JIH NE BEREM, KER JIH IMAM POD “BLOKADO” – Njih polit packarijje – naj lepijo kar na portale “MLAD INE”, SD, Levica”, “Svoboda”, MMC RTVSLO, NECENZURIRANO itd, ČE JIM BODO DOVOLILI

Komentiraj