Država z obnovljivimi viri in brez jedrskih elektrarn? Trk z realnostjo doživela Nemčija, čaka tudi Slovenijo

Uredništvo
19
Vir foto: pixabay

Nemčija se že leta trudi ozeleniti svojo energetsko sliko: namesto v fosilnih in jedrskih elektrarnah želijo energijo pridobivati z obnovljivimi viri, s sončnimi in vetrnimi elektrarnami. A kljub močni podpori politike in kar 150 milijardami evrov, ki so jih za to namenili, jim bo do leta konca 2020 težko uspelo doseči cilje za zmanjšanje emisij.

Nemčija si je namreč zadala, da bo leta 2022 zaprla še zadnjo jedrsko elektrarno, leta 2038 pa naj bi se zaprla še zadnja termoelektrarna na nemških tleh. A zdi se, da je bil ta načrt preveč ambiciozen in da obstaja velika možnost, da bodo Nemci spremenili načrt.

Da ne vedo točno kam bi šli kaže tudi to, da še vedno zamujajo z oddajo načrta za varovanje podnebja, ki so ga morale države članice predložiti EU do 31. decembra preteklega leta.

A ne samo Nemčija, enak problem ima tudi Slovenija.

Nemčija se že leta trudi ozeleniti svojo energetsko sliko: namesto v fosilnih in jedrskih elektrarnah želijo energijo pridobivati z obnovljivimi viri, s sončnimi in vetrnimi elektrarnami. Kljub velikim naporom, da bi znižalo porabo energije, jim je od leta 1990 uspelo to povečati za 10 %.

Veliko strokovnjakov je zato prepričanih, da je Nemčija na zelo tvegani poti. Večina obnovljivih virov energije še ne bo na voljo, ko bo ugasnila zadnja jedrska elektrarna. Ob tem pa naj bi prav po mnenju strokovnjakov Nemčija imela problem v tem, da za obnovljive vire nima več prostora. Za to pa obstajajo prej politični kot tehnični problemi.

V kar nekaj ruralnih delih Nemčije so ljudje namreč naveličani živeti v »vetrnem parku«, vse več jih protestira proti vetrnim turbinam v njihovem naselju. Po nekaterih podatkih pa bi država za prehod na zeleno energijo potrebovala še vsaj 4.000 kilometrov novih energetskih daljnovodnih linij, do konca leta 2018 jih je bilo zgrajenih le za okoli 100 kilometrov. Seveda pa novi daljnovodi prav tako jezijo prebivalce območij, kjer naj bi bili zgrajeni.

Zadostiti podnebnim sporazumom ali končati z “nevarno” jedrsko energijo?

Vse bolj se tako zdi, da se je Nemčija pod pritiskom javnosti, prehitro odločila za ukinjanje jedrske energije. Počasnejše ukinjanje termoelektrarn pa lahko zamaje sprejete cilje Pariškega podnebnega sporazuma. Je rešitev v obratnem vrstnem redu?

Jochen Bittner je v svojem mnenju za New York Times prepričan, da kanclerki Merklovi in naslednikom ne bo lahko zamenjati smeri. V bodoči koaliciji bo najbrž imela Zelene. »Zeleni imajo korenine v protinuklearnem gibanju v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Borba proti jedrski energiji je tako v samem DNK te stranke, a na drugi strani je tudi zavzemanje za boj proti podnebnim spremembam,« piše Bittner.

A Nemčija bo morala odgovoriti na vprašanje, ali želi čim prej ukiniti nevarno jedrsko energijo ali pa zadostiti podnebnim kriterijem in najprej začeti z ukinjanjem termoelektrarn. »Nemčija z ukinjanjem jedrske energije izgublja priložnosti bolj kot nevarnosti,« je prepričan Bittner in dodaja: »Najbolj zanimivo je spoznanje, da bi Nemčija največ za okolje naredila, če bi še naprej uporabljala jedrsko energijo, ki je za okolje najbolj prijazen način pridobivanja energije.«

Kaj je smotrno za Slovenijo?

Tudi Slovenci smo, tako kot Nemci, v skladu z direktivo EU dolžni s premoga presedlati na obnovljive vire energije. Zadali smo si cilj, da bomo do leta 2020 iz obnovljivih virov energije pridobili 25 % vseh energetskih potreb. V letu 2017 smo bili, tako kot Nemci, še precej oddaljeni od tega cilja. Edina možnost se tako tudi pri nas ponuja jedrska energija, ki jo podpira tudi vlada in premier Šarec.

S tem se v zapisu na blogu Jožeta P. Damijana strinjata tudi navedeni ekonomist in soavtor prispevka, Drago Babič. V članku izpostavljata vse od cen in tega, kaj se za Slovenijo splača. »Če bomo res želeli ostati energetsko neodvisni, bomo morali na mestu obstoječe NE Krško zgraditi novo nuklearno elektrarno z močjo 1.660 MW, ki bo letno proizvajala 15 TWh elektrike. 

Takšna elektrarna bi po pisanju avtorjev stala okoli 8 milijard eur. Njena lastna cena elektrike bi okvirno znašala od 43 do 52 eur/MWh. “To je za skoraj polovico manj od cene elektrike iz obnovljivih virov energije in bi bila primerljiva s trenutnimi veleprodajnimi cenami elektrike v Evropi,” piše Damijan in dodaja, da bi za obnovljive vire energije plačali tudi milijardo evrov več.

Prav tako je o “ekološkosti” zelene energije kritičen tudi Leon Valenčič z Elektroinštituta Milan Vidmar, ki meni, da so za samo proizvodnjo sončne in vetrne elektrarne večje breme za okolje kot pa potem s svojim obratovanjem okolje varujejo. V intervjuju za Finance je kritičen tudi do samooskrbe z energijo, saj je ta za električno omrežje bistveno bolj obremenjujoča in subvencij, ki jih država namenja temu. Njegov predlog je preprost: gradnja novih fleksibilnih jedrskih elektrarn.

Dejstvo je pač, da porabimo vedno več električne energije, pri tem pa nam sončne in vetrne elektrarne (ki so tudi ekološko potratne) zaradi svoje nekonstentnosti niso v veliko pomoč.

Doniraj

19 KOMENTARJI

  1. Resničen vzrok je prišel iz Sirije, Iraka, Afganistana itd. Več ljudi, kot je, manj hrane je, če oseba samo je in nič ne dela… V naših krajih je bila pred sto leti navada, da so starši svoje invalidne otroke, ki niso bili sposobni staršem pomagati na kmetiji (to pomeni, da bi samo jedli, delali pa ne) sami nevtralizirali. Ponoči z blazino, zdravnik je bil pa razumevajoč in je za par klobas napisal v mrliški list pljučnico ali kaj podobnega. To je bila edina možnost za preživetje kmetij. Nemci naj pa tiste mlade lenuhe naženejo v tovarne za tekoči trak in čistiti hale, če že ne znajo delati drugega. Ali pa naj jih naučijo, če ne znajo. Glave imajo, možgane tudi, roke tudi in ne vidim razloga, da jih ne bi postavili na prazna delovna mesta. Kitajci bi vse te ljudi polovili in zaprli nekam kjer bi jih naučili delati. Da bi tako postali del družbe. Ker čisto možno je, da se v resnici ne znajdejo v družbi in da bi delali, če bi jih naučili in zaposlili.
    Skrb za okolje je samo izgovor, ki si ga izmišljajo ljudje, da opravičujejo Trumpove bedarije v Iranu, ki bodo prinesle novo pošiljko Afganistancev iz Irana, da o tolpah Irancev, ki se bodo valile z vzhoda niti ne govorim. Vse to samo zaradi dobička Ameriških skrilavcev in Ameriških tovarn orožja. Takrat bo Evropa bankrotirala in razpadla. Pa DOLAR ne bo imel več konkurence EVRA. Obamovo uničenje Libije je bilo potrebno, da se je odprla pot, ki je prek Libije v Evropa pripeljala kupe ljudi, katerih delo bi zelo lahko nadomestili z roboti. Japonci so to naredili in jim čisto nič ne manjka.
    Ljudi je preveč in revne države bi se morale držati Iranske natalitete. Ne pa, da imajo preveč otrok a dobrine so omejene. Toda tudi Evropske dobrine so omejene, toda Evropejci si vsaj ne omislimo po osem otrok. Si sploh upate predstavljati, da Iranci pridejo v Evropo in zaznajo Evropske socialne transferje? Se bodo namnožili kot Albanci na Kosovu pod Titovo Jugoslavijo. Iranska nataliteta je zdaj 1,66 a v Evropi bo 6,61.
    Države bodo bankrotirale, to pa je bil tudi Bushev, Obamov in Trumpov cilj. Stalna vojna obstaja samo zato, da v Evropo prihajajo begunci. Begunci so skrivno orožje, ki ga uporablja ZDA, za uničenje EU.
    Skrb za okolje nima nobene povezave s tem, da gre denar za begunce in posledično ni denarja ne za Nemški TEŠ6 ali za Nemški NEK. V Vietnamu in Maleziji pa svoje TEŠ6 mečejo Ameriške in Evropske mešane odpadke.

    • Glavni problem je demokracija, v takšni obliki kot je danes! Najbolj zaščiteni so ravno kriminalci in lenuhi!
      Kitajska kljub milijardi prebivalcev – ima red. Zakaj? Ker ima drastične kazni, tudi za najmanjše prekrške. Tega v EU ni.

    • “Begunci so skrivno orožje, ki ga uporablja ZDA, za uničenje EU.”

      Micka, kaj bomo še obesili Ameriki in še posebej Trumpu?
      Evropa se uničuje sama in to že veliko let. Nihče v Evropi se ni zmenil za reko migrantov, ki so iz Afrike kar naprej drli v Italijo; Italijani so bili več let sami s tem problemom, čeprav so v Bruslju že pred leti prosili za pomoč. Te še zdaj ni – namesto zaustavljanja migrantov in vlaganj v razvoj tam, od koder prihajajo, se razmišlja, kako bi še bolj odprli poti in uvozili še več migrantov, kot da prinašajo v Evropo raj.
      Nastal bo seveda pekel, nič drugega ni pričakovati, spomnimo se samo na usodo Judov, a Evropejci, ki obožujejo multi-kulti, očitno ne berejo in ne poznajo svoje lastne zgodovine.

      In za Micko ter še za marsikoga drugega opomba v drobnem tisku: pri nas zaenkrat še velja slovenski pravopis, po katerem se pridevniki evropski, ameriški, nemški pišejo z malo začetnico, ne z veliko!

      • Cele ZDA so zgradili priseljenci. Zato so priseljenci z BV in Afrike lahko samo pozitiven trend.
        So sami fantje zato ne bo porodnišk in mladi, da bodo lahko delali 40 let. Hvala Obama, da si nam jih priskrbel.

  2. Neprimerna primerjava. Nemčija ima 55600 MW instalirane moči iz veternih elektrarn. Slovenija pa ima 3.3 MW instalirane moči iz veternih elektrarn. Površina Nemčije pa je samo 17 krat večja od Slovenije. SRAMOTA za Slovenijo! V slovenskih medijih se velikokrat omenja prenizke hitrosti vetra. Tudi to je neresnica. Na primer na Nanosu izmerjene hitrosti vetra so merjene 20 m od tal. Višina samo stebra vetrne elektrarne pa je danes od 80 m do 140 m. Hitrosti vetra 100 m nad tlemi so pa skoraj 2 krat večje kot pri tleh. Poleg vsega tega pa so v Sloveniji z uvedbo NATURE 2000 naredili veliko napako. Na območjih kot so: Nanos, Javorniki, Volovja reber … NE SMEMO GRADITI VETRNIH ELEKTRARN?!. VETRNE ELEKTRARNE NIMAJO DIMNIKA IN NE PROIZVAJAJO JEDRSKIH ODPADKOV! Zaradi problema prevelikih nihanj moči pri vetrnih elektrarnah, pa bi morali dograditi še več črpalnih hidroelektrarn v kombinaciji z vetrnimi ter obstoječimi vodnimi.

    • Recimo da se strinjam, je pa neprimerna primerjava površina države. Deluješ mi pametno, ne vem zakaj bi si privoščil tak lapsus. Edino smiselno in logično je primerjati število prebivalcev.. Na pamet govorim, ampak verjamem da porabimo več energije kot Mongolija, ki je velika za 100 Slovenij..

      • Površino omenjam predvsem zato, da prikažem koliko je bila pripravljena Nemčija odstopiti površine za vetrne elektrarne. V primerjavi s Slovenijo, kjer sta samo dve vetrni elektrarni. 50 vetrnih elektrarn vsaka po 5 MW, pa bi imeli 250 MW samo na pogorju Nanosa.

    • Človek, ki se zavzema za pozidavo Nanosa z ogromnimi vetrnicami, nima nobenega odnosa do naravnega okolja. Je, preprosto povedano, barbar. Ali pa mu je sodobna eko-ideologija tako oprala možgane, da preprosto ne vidi veliko večje ekološke škode, ki bi na ta način nastala. Kot je že v Nemčiji, kjer gradijo vetrnice kot nori, hkrati pa je narasla tudi količina porabe fosilnih goriv zaradi izklopa nukleark.

      Grožnje z jedrskimi odpadki pa so bizarne. A lahko tisti, ki se jih tako bojijo, povedo za en sam primer velike okoljske škode zaradi jedrskih odpadkov? Trenutno so večinoma popolnoma varno shranjeni v elektrarnah, nekatere države pa že gradijo globoke podzemeljske zbiralnike. Mogoče to niti ne bo potrebno, ker bodo z novimi jedrskimi tehnologijami lahko znova uporabni.

  3. Zelo dober članek. Spoznanje o nesmiselnosti opustitve fosilnih goriv ob sočasnem zaprtju jedrskih elektrarn se počasi širi. Dejstvo je, da so ideje o tem, da bi visoko razvito državo, v kateri se poraba elektrike stalno širi, poganjala veter in sonce ob sedanjem stanju tehnologije nerealne. Če k temu seštejemo še vso okoljsko škodo, ki jo s sabo prinaša gradnja tisočih vetrnic in sončnih celic, je računica še toliko bolj nesmiselna.

    Dejstvo je, da jedrska enegija zaenkrat predstavlja edino mogočo alternativo fosilnim gorivom. Poleg tega je to stalno ponavljanje o nevarnosti jedrskih elektrarn netočno. Jedrska enegija je statistično gledano daleč najvarnejša. Problem je, ker zaradi nerazumevanja in nezmožnosti popolnega obvladovanja vzbuja iracionalen strah, podobno kot npr. letenje.

  4. Nemčija je lanski leto skoraj doživela električni kolaps zaradi svoje nerazumne energetske politike. Rešile so jo francoske jedrske in poljske termo elektrarne. Vendar nekega dne bodo sosedje imeli dovolj igračkanja in bodo izključili daljnovode ali pa nabili ceno.
    Kljub temu dvomim, da bo eko religiozne fašiste srečala pamet in bodo še naprej nemški narod držali v Gretinem strahu.

  5. Novi napori jedrskega lobija.
    Gremo stavit, sa bo 8 milijard pravzaprev 20 milijard? Kot v drugih deželah, ki so začele in zaradi cene in stroškov nikakor ne dokončajo nove nuklearke?
    Cena energije iz nove nuklearke je 125€ ali več za MWh. Spet lažejo, kot pri TEŠ u.
    Nuklearka ne more biti proizvajalec večine energije, ker se ne more prilagajati porabi. Ko je poraba nizka danes prodajamo po MINUS ceni, recimo avstrijcem.
    Gre za provizije in nič drugega
    🤮.

  6. V naši okolici Avstrija, Švica, Italija, Nemčija se odpoveduje nuklearni energiji. Sami nevedneži in nesposobneži. Japonci pa so itak neprevidneži in samo njim se lahko zgodi nesreča.
    Naši strokovnjaki vedo boljše.
    Hrvati so mojstri. Imeli bi nuklearko, ampak ne pri sebi. To je lahko nevarno, zakaj bi tvegali?

    • In od kje dobijo elektriko? Iz francoskih jedrskih elektrarn. Alternativa so termo elektrarne ali pa elektro mrk. Nerazumni “ekologi” navijajo za mrk in nekega dne ga bodo dobili. Upam le, da samo oni in ne še vsi ostali zraven.
      Krško pa je bližje Zagrebu kot Ljubljani.

    • Jedrski energiji se odpovedujejo zaradi iracionalnega strahu. Podobno kot se človek boji letenja, čeprav je statistično gledano najbolj varen način potovanja. Isto je z nuklearkami. Ja, zgodila sta se Fukušima in Černobil, ampak škoda teh dveh nesreč se ne more primerjati s škodo zaradi izpustov termoelektrarn. Pa ne govorim o CO2. Zaradi izpustov trdih delcev vsako leto po svetu predčasno umre na tisoče ljudi.

  7. Vsako leto dobimo v JE Krško 16 ton visoko radioaktivnih odpadkov. Z izgradnjo nove JE Krško pa bi dobili 41 ton visoko radioaktivnih odpadkov. Naši otroci ali pa njihovi potomci bodo čez toliko let ugotavljali kakšen svinjak smo pustili za sabo. Zato sta zelena energija, reciklaža in ekologija nujni. Kakšna bi bila Slovenija če bi 10 000 let pred našim štetjem že imeli to kar imamo danes, Verjetno bi bili zelo slabe volje in jezni na naše prednike.

  8. Za učinkovito delovanje veterne elektrarne mora biti vetra ravno prav. Ne premalo, predvsem pa tudi ne preveč, in sploh ne če piha v sunkih (po čemer je burja zelo znana).

    • Današnje vetrne elektrarne zdržijo večje hitrosti vetra in večje sunke vetra, saj so postavljene na oceane kjer preživijo orkan. Zdržijo celo do 70 m/s (252km/h), kar garantira proizvajalec. Njihovo delovno območje pa je od 3 m/s (10.8km/h) do 25m/s (90km/h). Vetrne elektrarne na vrhu hribov skupaj s stolpom, ki je danes od 80 m do 140 m, lahko ujamejo stalnejše vetrove.

  9. Če hočemo biti v bodoče oskrbljeni z elektriko bo potrebno zgraditi nuklearke. Za vetrne elektrarne smo preveč gozdnata država (drevesa zavirajo vetrove), pa še veter ni konstantno prisoten. Sončni paneli tudi niso najprimernejši za našo razgibano pokrajino.
    Torej nam ostane samo atom. Sevanje pa tudi ni tak bavbav. Narava (vključno z ljudmi) je odporna proti sevanju – poglejte rastlinstvo in živalstvo v okolici Černobila.
    Dokaz za to trditev je tudi to, da je narava skoraj brez težav preživela skoraj 3000 (tri tisoč) jedrskih eksplozij v tridesetletju po drugi sv. vojni. Ali si sploh predstavljate koliko radioaktivnega prahu se je dvignilo in se potem tudi spustilo na nas.
    Je pa res, da se je zemlja zato malce ohladila in se sedaj, ko je tega prahu (in vulkanskega tudi) v ozračju vse manj – zemlja pospešeno ogreva!
    Vsaj za 30% bo potrebno povečati proizvodnjo elektrike (če bomo zaprli TEŠ6, pa bomo rabili še en dodaten NEK) in pa za vsaj toliko tudi kapacitete daljnovodov. Predvsem zaradi elektrifikacije prometa.
    Naravnost komično je, da danes vozniki električnih avtomobilov tolčejo po prsih – glejte nas kako smo zeleni, brezogljični… haha – kot da bi elektrika nastala v vtičnici.
    Dejstvo je, da se tak voznik elektro vozila v Sloveniji vozi dve petini na premog, eno petino na jedrsko, preostalo pa na hidro energijo

  10. Že pred leti sem napovedal, da “ekološko spreobrnjenje” pomeni reklamo za ponoven razmah jedrskih elektrarn. Žal se nisem motil.
    To, da ne zmoremo videti druge možnosti je beda stroke in posledica nesposobnosti sicer zananega poguma inženirstva hoditi varno ob robu prepada.

    Rešitev je preprosta, a posega v samo bistvo ekonomije: shajati moramo z obstoječimi obnovljivimi viri!

    Z kar nekaj truda ni mogoče ugotoviti kolikšen je EROI(vložek/pridobljena vrednost energije) jedrskih elektrarn ob vključenem pokritju vsega dolga do okolja. Nemčija kot primer na svojem ozemlju ne najde mesta, kjer bi bilo dovolj geološko stabilno, suho za odlagališče za sledečih milijon let.
    Etična drža do naših potomcev zahteva, da se omejimo na vzdržne in varne vire. Tu se komentatorji, ki govorijo o iracionalnem strahu zelo motijo. Japonci niso doživeli Fokushime zaradi slabih inženirjev temveč zaradi neupoštevanja tveganja in ekonomske računice. Prav zaradi Fokushime so postale jedrseke elektrarne bistveno dražje. In tudi sedaj se tveganju ni mogoče izogniti, kakor tudi neovrednotenemu problemu odpadkov, ki nikaor ni niti približno rešen celo v svetovnem merilu! Resnicoljubnost zahteva, da se poglobimo v lastne podatke (naše NEK) in vse ostale vire ter z vsemi vrlinami inženirstva vidimo na koliko virov lahko računamo v prihodnje. Pođštenost pa zahteva, da se prvo pogovorimo kam bomo z vsemi dosedaj nakopičenimi odpadki, ki ostajajo na dvorišču NEK Krško.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime