Država z obnovljivimi viri in brez jedrskih elektrarn? Trk z realnostjo doživela Nemčija, čaka tudi Slovenijo

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Nemčija se že leta trudi ozeleniti svojo energetsko sliko: namesto v fosilnih in jedrskih elektrarnah želijo energijo pridobivati z obnovljivimi viri, s sončnimi in vetrnimi elektrarnami. A kljub močni podpori politike in kar 150 milijardami evrov, ki so jih za to namenili, jim bo do leta konca 2020 težko uspelo doseči cilje za zmanjšanje emisij.

Nemčija si je namreč zadala, da bo leta 2022 zaprla še zadnjo jedrsko elektrarno, leta 2038 pa naj bi se zaprla še zadnja termoelektrarna na nemških tleh. A zdi se, da je bil ta načrt preveč ambiciozen in da obstaja velika možnost, da bodo Nemci spremenili načrt.

Da ne vedo točno kam bi šli kaže tudi to, da še vedno zamujajo z oddajo načrta za varovanje podnebja, ki so ga morale države članice predložiti EU do 31. decembra preteklega leta.

A ne samo Nemčija, enak problem ima tudi Slovenija.

Nemčija se že leta trudi ozeleniti svojo energetsko sliko: namesto v fosilnih in jedrskih elektrarnah želijo energijo pridobivati z obnovljivimi viri, s sončnimi in vetrnimi elektrarnami. Kljub velikim naporom, da bi znižalo porabo energije, jim je od leta 1990 uspelo to povečati za 10 %.

Veliko strokovnjakov je zato prepričanih, da je Nemčija na zelo tvegani poti. Večina obnovljivih virov energije še ne bo na voljo, ko bo ugasnila zadnja jedrska elektrarna. Ob tem pa naj bi prav po mnenju strokovnjakov Nemčija imela problem v tem, da za obnovljive vire nima več prostora. Za to pa obstajajo prej politični kot tehnični problemi.

V kar nekaj ruralnih delih Nemčije so ljudje namreč naveličani živeti v »vetrnem parku«, vse več jih protestira proti vetrnim turbinam v njihovem naselju. Po nekaterih podatkih pa bi država za prehod na zeleno energijo potrebovala še vsaj 4.000 kilometrov novih energetskih daljnovodnih linij, do konca leta 2018 jih je bilo zgrajenih le za okoli 100 kilometrov. Seveda pa novi daljnovodi prav tako jezijo prebivalce območij, kjer naj bi bili zgrajeni.

Zadostiti podnebnim sporazumom ali končati z "nevarno" jedrsko energijo?


Vse bolj se tako zdi, da se je Nemčija pod pritiskom javnosti, prehitro odločila za ukinjanje jedrske energije. Počasnejše ukinjanje termoelektrarn pa lahko zamaje sprejete cilje Pariškega podnebnega sporazuma. Je rešitev v obratnem vrstnem redu?

Jochen Bittner je v svojem mnenju za New York Times prepričan, da kanclerki Merklovi in naslednikom ne bo lahko zamenjati smeri. V bodoči koaliciji bo najbrž imela Zelene. »Zeleni imajo korenine v protinuklearnem gibanju v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Borba proti jedrski energiji je tako v samem DNK te stranke, a na drugi strani je tudi zavzemanje za boj proti podnebnim spremembam,« piše Bittner.

A Nemčija bo morala odgovoriti na vprašanje, ali želi čim prej ukiniti nevarno jedrsko energijo ali pa zadostiti podnebnim kriterijem in najprej začeti z ukinjanjem termoelektrarn. »Nemčija z ukinjanjem jedrske energije izgublja priložnosti bolj kot nevarnosti,« je prepričan Bittner in dodaja: »Najbolj zanimivo je spoznanje, da bi Nemčija največ za okolje naredila, če bi še naprej uporabljala jedrsko energijo, ki je za okolje najbolj prijazen način pridobivanja energije.«

Kaj je smotrno za Slovenijo?


Tudi Slovenci smo, tako kot Nemci, v skladu z direktivo EU dolžni s premoga presedlati na obnovljive vire energije. Zadali smo si cilj, da bomo do leta 2020 iz obnovljivih virov energije pridobili 25 % vseh energetskih potreb. V letu 2017 smo bili, tako kot Nemci, še precej oddaljeni od tega cilja. Edina možnost se tako tudi pri nas ponuja jedrska energija, ki jo podpira tudi vlada in premier Šarec.

S tem se v zapisu na blogu Jožeta P. Damijana strinjata tudi navedeni ekonomist in soavtor prispevka, Drago Babič. V članku izpostavljata vse od cen in tega, kaj se za Slovenijo splača. »Če bomo res želeli ostati energetsko neodvisni, bomo morali na mestu obstoječe NE Krško zgraditi novo nuklearno elektrarno z močjo 1.660 MW, ki bo letno proizvajala 15 TWh elektrike. 

Takšna elektrarna bi po pisanju avtorjev stala okoli 8 milijard eur. Njena lastna cena elektrike bi okvirno znašala od 43 do 52 eur/MWh. "To je za skoraj polovico manj od cene elektrike iz obnovljivih virov energije in bi bila primerljiva s trenutnimi veleprodajnimi cenami elektrike v Evropi," piše Damijan in dodaja, da bi za obnovljive vire energije plačali tudi milijardo evrov več.

Prav tako je o “ekološkosti” zelene energije kritičen tudi Leon Valenčič z Elektroinštituta Milan Vidmar, ki meni, da so za samo proizvodnjo sončne in vetrne elektrarne večje breme za okolje kot pa potem s svojim obratovanjem okolje varujejo. V intervjuju za Finance je kritičen tudi do samooskrbe z energijo, saj je ta za električno omrežje bistveno bolj obremenjujoča in subvencij, ki jih država namenja temu. Njegov predlog je preprost: gradnja novih fleksibilnih jedrskih elektrarn.

Dejstvo je pač, da porabimo vedno več električne energije, pri tem pa nam sončne in vetrne elektrarne (ki so tudi ekološko potratne) zaradi svoje nekonstentnosti niso v veliko pomoč.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike