Država izganja podjetnike! #razprava

V tednu med 10. in 17. februarjem bomo na Domovini razpravljali o težavah, ki pestijo podjetnike. Čas čakanja na novo vlado oz. volitve smo izbrali načrtno, saj v zatišju oziroma nerazgretem ozračju omogoča prepotreben razmislek, kako naprej. Prepričani smo, da se moramo tako nova vladna koalicija kot državljani zavedati, da je potrebno radikalno obrniti klimo, ki bo do podjetnikov bolj vzpodbudna.



Posnetek komentarja Igorja Vovka je na voljo na koncu prispevka.



Geslo marketinške kampanje “Država izganja podjetnike!” je izbrano po pogovoru z mnogimi podjetniki. Vedno, ko opisujejo svoje težave, zaključijo pogovor v smislu: "Občutek dobiš, da nas zavestno izganjajo v tujino."

V mnogih drugih državah se namreč podjetnikov veliko bolj veselijo, saj se zavedajo, da ti ustvarjajo nova delovna mesta in posledično blaginjo za vse. Zavedati se moramo, da prav gospodarstvo omogoča delovanje javne uprave, zagotavlja plače politikom in denar za pokojnine, zdravstvo in socialne transferje ter razvoj države.

Svetovni rekorderji v obdavčitvi


Kot smo na Domovini že večkrat pisali, delavci v Sloveniji glede na zaslužek plačujemo najvišje socialne prispevke v OECD. Smo skoraj svetovni rekorderji!

Efektivna obdavčitev, ki združi “4 davke” oz. celotne plačane davke, je Slovenijo uvrstila v vrh oziroma na drugo mesto z neverjetnimi 73 % obdavčitev tudi v letu 2019!


Preveč zakonov in nora birokratizacija


V Sloveniji imamo izjemno radi nove in nove predpise. Praktično nihče ne pozna vseh. Pravnik Matej Avbelj je pred dvema letoma za Siol dejal: "Kakršen koli problem se pojavi, ustvarimo nov zakon. Pri nas problema ne rešujemo, ampak iščemo novo abstraktno rešitev in urejanje. S tem se izgublja odgovornost, saj se za probleme, ki nastajajo, išče odgovornost v zakonu in pri zakonodajalcu."

Leta 1991, ko smo vstopili v svojo državo Slovenijo, smo imeli 366 zakonov, danes (podatki z dne 31. 12. 2019) jih imamo že neverjetnih 858!

Še hujše stanje pa je pri podzakonskih predpisih. Leta 1991 smo imeli 913 podzakonskih predpisov, danes (31. 12. 2019) jih imamo že nepredstavljivih 20.116!

Zakonski predpisi so nemalokrat neusklajeni z ostalimi, saj je že davno vse skupaj postalo neobvladljivo. Dogaja se tudi, da so predpisi skregani z zdravo pametjo ter gospodarnim in trajnostnim ravnanjem.

Vedno bolj so slišani tisti, ki trdijo, da vse večja javna uprava pač mora upravičiti svoje delo - če drugače ne, pa s pisanjem novih in novih predpisov. Temu dodamo še kontrolo izvajanja le teh pri malih podjetnikih. Ne pozabimo, da so prav mali podjetniki v času, ko so velika podjetja propadala, postali glavni blažilci pred nezaposlenostjo. In male podjetnike nepregledni predpisi in birokratizacija najbolj udarijo.

Rešitev, ki se novi koaliciji ponuja kar sama, je zavzemanje za radikalno zmanjšanje števila zakonov in predvsem podzakonskih aktov.

Mnogi vrhunski kadri odhajajo


Predvsem mlajša generacija vse bolj odhaja s trebuhom za kruhom v podjetnikom bolj prijazna okolja. Skoraj vsi, ki jih osebno poznam, pravijo, da jim je sicer Slovenija še vedno domovina in odlična dežela, ki omogoča z relativno malo denarja relativno dobro živeti. A na drugi strani tu niso našli posluha za znanje, inovativnost in ustvarjanje. Tu gre vse po vezah, lobijih in poznanstvih in ne podjetniški ter znanstveni logiki.

Precej vrhunskih kadrov (predvsem v informatiki) si delodajalca izbere denimo čez lužo in dela od doma kot s.p. V matično podjetje v tujini fizično odletijo le nekajkrat letno. Pravijo, da so normirani s.p.-ji praktično največja “pridobitev” pri nas. Ne razumejo sindikatov, ki trdijo, da gre za prekarno delo. Gotovo se v kakšnih primerih to res dogaja, pod črto pa so s.p.-ji zaenkrat edina korekcija “togega delovnega trga”.

Bevog, Rutar, Pipistrel, BIA Separations ... odhajajo


Pivovar Vasja Golar je pivovarno BeVog, v katero je vložil poldrugi milijon evrov, maja 2013 odprl v avstrijski Radgoni. Sprva si je več mesecev prizadeval, da bi jo zgradil nekaj kilometrov nižje, v slovenski Gornji Radgoni, vendar je izgubil potrpljenje v administrativnem labirintu ob pridobivanju koncesije za vodo. Tako je Slovenec vse svoje talente, znanje in denar vložil v sosednjo Avstrijo. Tam plačuje davke kot tudi socialne prispevke in ostale dajatve.

Podobna zgodba je zgodba harmonik Rutar, cenjenih med narodnozabavnimi glasbeniki po vsem svetu. Ob koncu leta 2014 se je družba, ki je imela dolga leta sedež v Selu na Vipavskem, preselila na avstrijsko Koroško. Tam so jih sprejeli odprtih rok.

“Glavni razlog za selitev je bilo število ponaredkov naših harmonik. Kljub temu, da imamo vse harmonike zaščitene in patentirane, se v Sloveniji tega ni dalo reševati. Celo na patentnem uradu so nam svetovali, naj prenesemo sedež družbe v tujino, kjer je to področje bistveno bolj urejeno. In dejansko se v Avstriji to rešuje. Tu se take primere res iztoži. Pri nas pa so nam rekli: “Lahko tožite, tožbo lahko tudi dobite, a boste morali plačati sodne stroške, na koncu pa zelo verjetno ne boste dobili nič denarja. V Avstriji je vse drugače. Cel kraj se trudi, da bi nam čim prej steklo. Že ob otvoritvi prostorov naju je (skupaj z ženo) župan imenoval za častna občana,” je takoj ob prihodu v Avstrijo za Primorske novice dejal Aleks Rutar.

Na žalost se veliko podjetnikov, ki se zaradi večje gotovosti - tudi davčne -, boljšega dostopa do posojil, manj birokracije in drugih ugodnosti (tudi cenejših poslovnih prostorov v podjetniških conah) odločajo, da bodo poskušali kot podjetniki v Avstriji.

Za Primorce je zanimiva tudi Italija. Spomnimo se na podjetje Pipistrel, ki je prav ob zadnji vladi, kjer je levica s svojimi popolnoma zgrešenimi pogledi in izjavami vnesla še več slabe volje med podjetnike. Takrat je Ivo Boscarol dejal, da ne namerava čakati, da ga nacionalizirajo. Kritičen je bil, da se vlada ni distancirala od izjav politikov levice. Pohitel je s selitvijo Pipistrelove proizvodnje v Italijo. Tam so ga sprejeli z odprtimi rokami.

Proizvodnjo je selil, ker naši državi vse od osamosvojitve dalje ni uspelo podpisati bilateralnega dogovora z ZDA, s pomočjo katerega bi lahko Pipistrelova letala tja prodajali neposredno. Tako se je “Made in Slovenia” spremenil v “Made in Italy”.

Eden zadnjih primerov je Bia Separations. Njen direktor dr. Aleš Štrancar je odločen kritik slovenske oblasti, njenih omrežij in predvsem negativne podjetniške klime.

A vse skupaj se spreminja. Po novem je kar 87 % lastništva podjetja BIA Separations že v Avstriji. In Avstrija ni davčna oaza.

In po zadnjih informacijah BIA Separations, ki v naslednjih 5-10 letih planira zaposliti čez 500 novih visoko izobraženih kadrov ogleduje parcele tudi čez mejo v Italiji ter v ZDA in Kanadi, ki tudi niso davčne oaze.

Ali gre le za boljše pogoje ali drži, da je vsaj del razlogov za selitev, tudi maksimalno nižanje plačil davkov v Sloveniji kot odgovor na korupcijo in sovražen odnos politike do podjetništva?

Zadnji čas je, da se slovenska politika prečisti in zedini o nujnih ukrepih, ki bodo debirokratizirali državo in postavili vrednoto podjetnosti v sam vrh prioritet.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike