Država izganja podjetnike! #razprava

Igor Vovk
14

V tednu med 10. in 17. februarjem bomo na Domovini razpravljali o težavah, ki pestijo podjetnike. Čas čakanja na novo vlado oz. volitve smo izbrali načrtno, saj v zatišju oziroma nerazgretem ozračju omogoča prepotreben razmislek, kako naprej. Prepričani smo, da se moramo tako nova vladna koalicija kot državljani zavedati, da je potrebno radikalno obrniti klimo, ki bo do podjetnikov bolj vzpodbudna.

Posnetek komentarja Igorja Vovka je na voljo na koncu prispevka.

Geslo marketinške kampanje “Država izganja podjetnike!” je izbrano po pogovoru z mnogimi podjetniki. Vedno, ko opisujejo svoje težave, zaključijo pogovor v smislu: “Občutek dobiš, da nas zavestno izganjajo v tujino.”

V mnogih drugih državah se namreč podjetnikov veliko bolj veselijo, saj se zavedajo, da ti ustvarjajo nova delovna mesta in posledično blaginjo za vse. Zavedati se moramo, da prav gospodarstvo omogoča delovanje javne uprave, zagotavlja plače politikom in denar za pokojnine, zdravstvo in socialne transferje ter razvoj države.

Svetovni rekorderji v obdavčitvi

Kot smo na Domovini že večkrat pisali, delavci v Sloveniji glede na zaslužek plačujemo najvišje socialne prispevke v OECD. Smo skoraj svetovni rekorderji!

Efektivna obdavčitev, ki združi “4 davke” oz. celotne plačane davke, je Slovenijo uvrstila v vrh oziroma na drugo mesto z neverjetnimi 73 % obdavčitev tudi v letu 2019!

Preveč zakonov in nora birokratizacija

V Sloveniji imamo izjemno radi nove in nove predpise. Praktično nihče ne pozna vseh. Pravnik Matej Avbelj je pred dvema letoma za Siol dejal: “Kakršen koli problem se pojavi, ustvarimo nov zakon. Pri nas problema ne rešujemo, ampak iščemo novo abstraktno rešitev in urejanje. S tem se izgublja odgovornost, saj se za probleme, ki nastajajo, išče odgovornost v zakonu in pri zakonodajalcu.”

Leta 1991, ko smo vstopili v svojo državo Slovenijo, smo imeli 366 zakonov, danes (podatki z dne 31. 12. 2019) jih imamo že neverjetnih 858!

Še hujše stanje pa je pri podzakonskih predpisih. Leta 1991 smo imeli 913 podzakonskih predpisov, danes (31. 12. 2019) jih imamo že nepredstavljivih 20.116!

Zakonski predpisi so nemalokrat neusklajeni z ostalimi, saj je že davno vse skupaj postalo neobvladljivo. Dogaja se tudi, da so predpisi skregani z zdravo pametjo ter gospodarnim in trajnostnim ravnanjem.

Vedno bolj so slišani tisti, ki trdijo, da vse večja javna uprava pač mora upravičiti svoje delo – če drugače ne, pa s pisanjem novih in novih predpisov. Temu dodamo še kontrolo izvajanja le teh pri malih podjetnikih. Ne pozabimo, da so prav mali podjetniki v času, ko so velika podjetja propadala, postali glavni blažilci pred nezaposlenostjo. In male podjetnike nepregledni predpisi in birokratizacija najbolj udarijo.

Rešitev, ki se novi koaliciji ponuja kar sama, je zavzemanje za radikalno zmanjšanje števila zakonov in predvsem podzakonskih aktov.

Mnogi vrhunski kadri odhajajo

Predvsem mlajša generacija vse bolj odhaja s trebuhom za kruhom v podjetnikom bolj prijazna okolja. Skoraj vsi, ki jih osebno poznam, pravijo, da jim je sicer Slovenija še vedno domovina in odlična dežela, ki omogoča z relativno malo denarja relativno dobro živeti. A na drugi strani tu niso našli posluha za znanje, inovativnost in ustvarjanje. Tu gre vse po vezah, lobijih in poznanstvih in ne podjetniški ter znanstveni logiki.

Precej vrhunskih kadrov (predvsem v informatiki) si delodajalca izbere denimo čez lužo in dela od doma kot s.p. V matično podjetje v tujini fizično odletijo le nekajkrat letno. Pravijo, da so normirani s.p.-ji praktično največja “pridobitev” pri nas. Ne razumejo sindikatov, ki trdijo, da gre za prekarno delo. Gotovo se v kakšnih primerih to res dogaja, pod črto pa so s.p.-ji zaenkrat edina korekcija “togega delovnega trga”.

Bevog, Rutar, Pipistrel, BIA Separations … odhajajo

Pivovar Vasja Golar je pivovarno BeVog, v katero je vložil poldrugi milijon evrov, maja 2013 odprl v avstrijski Radgoni. Sprva si je več mesecev prizadeval, da bi jo zgradil nekaj kilometrov nižje, v slovenski Gornji Radgoni, vendar je izgubil potrpljenje v administrativnem labirintu ob pridobivanju koncesije za vodo. Tako je Slovenec vse svoje talente, znanje in denar vložil v sosednjo Avstrijo. Tam plačuje davke kot tudi socialne prispevke in ostale dajatve.

Podobna zgodba je zgodba harmonik Rutar, cenjenih med narodnozabavnimi glasbeniki po vsem svetu. Ob koncu leta 2014 se je družba, ki je imela dolga leta sedež v Selu na Vipavskem, preselila na avstrijsko Koroško. Tam so jih sprejeli odprtih rok.

“Glavni razlog za selitev je bilo število ponaredkov naših harmonik. Kljub temu, da imamo vse harmonike zaščitene in patentirane, se v Sloveniji tega ni dalo reševati. Celo na patentnem uradu so nam svetovali, naj prenesemo sedež družbe v tujino, kjer je to področje bistveno bolj urejeno. In dejansko se v Avstriji to rešuje. Tu se take primere res iztoži. Pri nas pa so nam rekli: “Lahko tožite, tožbo lahko tudi dobite, a boste morali plačati sodne stroške, na koncu pa zelo verjetno ne boste dobili nič denarja. V Avstriji je vse drugače. Cel kraj se trudi, da bi nam čim prej steklo. Že ob otvoritvi prostorov naju je (skupaj z ženo) župan imenoval za častna občana,” je takoj ob prihodu v Avstrijo za Primorske novice dejal Aleks Rutar.

Na žalost se veliko podjetnikov, ki se zaradi večje gotovosti – tudi davčne -, boljšega dostopa do posojil, manj birokracije in drugih ugodnosti (tudi cenejših poslovnih prostorov v podjetniških conah) odločajo, da bodo poskušali kot podjetniki v Avstriji.

Za Primorce je zanimiva tudi Italija. Spomnimo se na podjetje Pipistrel, ki je prav ob zadnji vladi, kjer je levica s svojimi popolnoma zgrešenimi pogledi in izjavami vnesla še več slabe volje med podjetnike. Takrat je Ivo Boscarol dejal, da ne namerava čakati, da ga nacionalizirajo. Kritičen je bil, da se vlada ni distancirala od izjav politikov levice. Pohitel je s selitvijo Pipistrelove proizvodnje v Italijo. Tam so ga sprejeli z odprtimi rokami.

Proizvodnjo je selil, ker naši državi vse od osamosvojitve dalje ni uspelo podpisati bilateralnega dogovora z ZDA, s pomočjo katerega bi lahko Pipistrelova letala tja prodajali neposredno. Tako se je “Made in Slovenia” spremenil v “Made in Italy”.

Eden zadnjih primerov je Bia Separations. Njen direktor dr. Aleš Štrancar je odločen kritik slovenske oblasti, njenih omrežij in predvsem negativne podjetniške klime.

A vse skupaj se spreminja. Po novem je kar 87 % lastništva podjetja BIA Separations že v Avstriji. In Avstrija ni davčna oaza.

In po zadnjih informacijah BIA Separations, ki v naslednjih 5-10 letih planira zaposliti čez 500 novih visoko izobraženih kadrov ogleduje parcele tudi čez mejo v Italiji ter v ZDA in Kanadi, ki tudi niso davčne oaze.

Ali gre le za boljše pogoje ali drži, da je vsaj del razlogov za selitev, tudi maksimalno nižanje plačil davkov v Sloveniji kot odgovor na korupcijo in sovražen odnos politike do podjetništva?

Zadnji čas je, da se slovenska politika prečisti in zedini o nujnih ukrepih, ki bodo debirokratizirali državo in postavili vrednoto podjetnosti v sam vrh prioritet.

14 KOMENTARJI

  1. Zadnji čas je kar naprej, toda kako, ko pa imajo volilci oprane možgane?! in imamo v državi dve vzporedni oblasti. Tista vzporedna-ilegalna mafijska je močnejša od uradne, ima ona državo in ne državljani in stvari tako urejene, da v bistvu volijo voli tisto drugo!!!
    Ko začne nekdo to urejati, gredo plačanci in stimulirani mafijsko na ulice in obešajo lutke, če ne bo dost pa ljudi, začnejo terorizem…
    Dokler se lejudje ne bodo osvetili, je vse zastonj, menijo podjetniki in odhajajo, toda mednarodna situacija s naglo spreminja in tu že veje duh pomladi tudi za Slovenijo. Ljudje nočejo biti več vililni voli lci. To je čutiti, čeprav mediji to prikrivajo z lažnimi meritvami javnega mnenja. Že poka in kmalu bo za kruh druga moka!!!

  2. Tudi v Domovini so pred meseci slavili Marxa, pardon odločitev zvezne države Berlin, da nacionalizira privatna stanovanja.. tako da, najprej pometanje pred svojim pragom.

    • “tako da, najprej pometanje pred svojim pragom.”

      Velja tudi – ali predvsem – za desničarje. Dokler bodo drug drugemu polena pod noge metali in si pošiljali strupene puščice, volivcev ne bo na volišča. Razen prepričanih v levo ali v desno, teh pa je (obojih skupaj) polovica vseh upravičencev.

      Da ne bo pomote: jaz hodim na volitve in volim “desno”. Pa sem zmeraj bolj razočarana in na naslednje volitve mogoče res ne bom šla. Odvisno, kakšno izbiro kandidatov bom imela v svojem VO.

  3. “Predvsem mlajša generacija vse bolj odhaja s trebuhom za kruhom v podjetnikom bolj prijazna okolja.”

    Še en, ki ne zna brat statistike. Zna pa razpravljat, to pa!

    • Še veliko bolj kot davki v Sloveniji zatira podjetništvo birokracija in negativno javno mnenje o podjetnikih in delodajalcih. Predvsem tudi nepregledna in ponekod še povsem “socialistična” zakonodaja (ZDR!), polna lukenj, ki jih “posvečeni” izkoriščajo na škodo drugih. “Ta mali” pa so pogosto predmet šikaniranja inšpekcijskih služb.

      NLB opere milijardo evrov, branjevka na tržnici pa ne izda računa za solato in dobi kazen za 1500 €. Primerov še pa še.

      Pišem iz izkušenj. Kot bivša vodja računovodskega servisa sem delala s podjetniki 20 let in vem, v kakšnem neugodnem okolju morajo poslovati. Pa še poslabšuje se (izjave poslancev Levice!)

  4. Razpad v širših okvirih je blizu in obeta se nova karantanska zveza ali pa nas bodo razgrabili sosedje vsak po malem. S komunizmom ni mogoče več držati skupaj te države, samo vprašanje časa je še ali se bomo odločili za demokracijo in trdno državo ali pa je konec, čim bo, ob razpadu EU, meje prestopilo nekj držav naenkrat, da vzame vsaka kar največji kos. Predvsem je slišati, da jih zanima Luka koper-Obala, če hočete. To se v zunanjih strateškigh krogih govori na splošno, kot bi bilo že vse odločeno in to v tem desetletju.

  5. Sama se v osnovni na podjetništvo ne spoznam. Lahko pa osvetlim iz svojega delavskega vidika en detajl: vodstveni kadri v državnih podjetjih.

    Delam v državnem podjetju, kjer praviloma vsaka vlada imenuje svojo upravo. Sprva sem imela občutek, da imenujejo zgolj pod enim geslom: važno, da je naš. Sedaj po 20 letih pa imam za to tezo dokaze. Z izjemno enega direktorja smo imeli same nesposobneže, ki so prišli na stolček direktorja s strankarsko izkaznico.

    Sem pa tja pricurlja informacija tudi do nas zaposlenih, da ta pa ima dobre veze direktno s predsednikom vlade. Seveda mu vrača uslugo za imenovanje. Vse to z denarjem našega podjetja oz. bolje rečeno z žulji nas navadnih delavk in delavcev, ki smo preživeli že nešteto reorganizacij.

    Država ne bi smela imeti toliko podjetjij v svojem lastništvu. Samo nekaj izbranih in nujno potrebnih branž. Večino pa bi morala že zdavnaj prodati. Večino teh političnih direktorjev pa pospraviti na smetišče zgodovine.

    Zato mi je hudo, ko berem, da po drugi strani sposobni podjetniki odhajajo v tujino. Tu v naši Sloveniji je vse okolje prirejeno le za politiki bližnje “podjetnike”, ki praviloma le izčrpujejo nekaj kar je nastalao v zgodovini.

  6. Ali zato Hrvati lahko za 900€ skrbijo za dementne Slovence, Slovenski domovi pa ne morejo?Dementne osebe se imajo čisto lepo v varovanem oddelku hrvaškega doma a v Slovenskem se ne bi smele niti družiti.

    • Tam je na Hrvaškem je pa v varovanem oddelku doma živahno in zabavno, ko se dementne osebe zabavajo s kvačkanjem, šahom in domino. Cela gruča dementnih oseb na kupu in so družba drug drugemu. Osebje pa nadzira in opazuje njihovo zabavo s časopisom, risanjem in domino.

  7. Ne razumete, da je v Sloveniji največji zaposlovalec država. Birokrati, sposobni in nesposobni pa morajo nekaj delati. V času krize, mislim, da je od tedaj na novo zaposlenih v javnem sektorju okrog 20.000 ljudi, sem na obisku na nekem ministrstvu gledal, kako zaposleni nimajo kaj početi, denarja ni bilo, prošenj za nova gradbena dovoljenja tudi ne, investicije so zamrle in birokrati niso imeli kaj početi. Poštene in delovne birokratske duše so zato začele spreminjati zakone, uredbe, pravilnike, odredbe, instrukcije, navodila itd itd in glej čudež kar naenkrat so imeli polne mize dela. Potrebno je bilo sprejemati nove delavce, znance, sorodnike (tovariš Nemec je tako zaposlil svojo svakinjo, pa tudi evropska poslanka Novakova je sorodnico potisnila v UDBO) in je spet prišlo do efekta, ko so poštene birokratske duše imele premalo dela, pa so začele izumljati nove zakone, podzakonske predpise, pravilnike uredbe, direktive………… Iznajdljivost poštene birokratske duše, da državljanom zagreni življenje je neskončna…. vse do neskončnosti bridkega konca.

  8. Mislim da potrebujemo novo stranko. SOS- Stranka Obrtnikov Slovenije. Člani so lahko le obrtniki, pa da vidimo če dobimo volitve… ker tile butalci ki nam vladajo res nimajo pojma o ekonomiji….
    prva stvar ki bi jo morali storiti je odpustiti pol javne uprave! pa bodo obrtniki tudi imeli večji nabor kadra za zaposlovanje. ker ti ki delajo v javni upravi tako ali tako niso za druga kot delo ob tekočem traku…

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime