Država bi jamčila za stanovanjska posojila – boste z njimi kaj lažje prišli do stanovanja?

Uredništvo
0

Potem, ko se je po zaostrenih ukrepi Banke Slovenije država znašla v kreditnem krču, je vlada sklenila, da bo situacijo poskušala reševati z zakonom, po katerem bi poroštvo za kredit dala kar država. A to večini, ki za najem kredita niso dovolj premožni že sedaj, ne bo koristilo.

Predlog zakona naj bi z garancijo države pomagal do kredita predvsem tistim, ki sicer težko najdejo poroka za kredit, po mnenju finančnega ministrstva pa bi lahko prinesel tudi ugodnejša posojila. Vseeno pa na na finančnem ministrstvu računajo, da bo Banka Slovenije ukrepe, zaradi katerih si kredit lahko privoščijo le premožnejši tudi pod vplivom zakona razrahljala.

Kdo bo upravičen?

Do poroštva države bi bili po sedanjem predlogu upravičeni mladi, ki niso starejši od 35 let, mlade družine (z vsaj enim otrokom, ki še ni šoloobvezen), zaposleni za določen čas (in niso starejši od 40 let), prekarno zaposleni (niso starejši od 40 let).

V praksi bi poroštvo pomenilo, da bi posojilojemalcem v primeru težav s plačevanjem kredita denar za šest (ne nujno zaporednih) mesecev posodila država. “Državne obroke” pri odplačevanju kredita bi v času odplačevanja kredita lahko koristili večkrat, če bi neplačane obroke za nazaj kredit v vmesnem obdobju poravnali. Za povračilo stroškov državi, bi se dolžnik individualno dogovoril s Fursom.

Ker morajo banke pogoje Banke Slovenije (če do rahljanja pogojev ne bo prišlo) upoštevati tudi po morebitnem sprejemu poroštvenega zakona, bi novi zakon družinam ali posameznikom pomagal le, če za kredit ne bi imele poroštva oz. če bi (kot trenutno že velja) padle v kvoto izjem, ki posojilo lahko dobijo po manj strogih pogojih, kot jih je uvedla Banka Sovenije.

Država bi po predlogu zakona poroštvo izdala za posojila, najeta do konca leta 2030 v skupni vrednosti pol milijarde evrov; skupno 200 milijonov za leto 2020 in prav toliko v letu 2021.

Poroštvo bi se v katerikoli banki pod nadzorom Banke Slovenije dalo dobiti za nakup stanovanja, prenovo ali dograditev do višine glavnice posojila 150 tisoč evrov, kot stoodstotno poroštvo za posojilo z ročnostjo največ 30 let. Soudeležba posameznika bi morala biti 20 odstotkov.

Kaj se zgodi, če ne zmorete plačil?

Če kreditojemalec banki in državi ne bi poravnal obrokov, bi banka stanovanje prodala, predkupno pravico bi imel republiški stanovanjski sklad, dotedanji lastnik pa ne bo imel jamstva, da bo v tem stanovanju lahko še naprej živel kot neprofitni najemnik. Kakšna bo potem usoda kreditojemalca, ki kredita ni uspel odplačati, naj bi določal nov stanovanjski zakon.

Na ministrstvu za finance predvidevajo, da zakon ne bi vplival na rast cen stanovanj, saj naj bi s poroštvom pomagali pri kreditih za okrog 3.300 stanovanj v desetih letih. Zakon bo v javno obravnavo prišel predvidoma januarja.

Le bonbonček brez učinka?
Dve stvari držita:

Ukrep naj bi torej pomagal le tistim, ki za svoj kredit nimajo poroštva, a so vseeno dovolj premožni, da izpolnjujejo kreditne pogoje Banke Slovenije – v tej skupini pa večine mladih, mladih družin in prekarnih delavcev ni. Torej osnovne težave, ki je nastala zaradi določil Banke Slovenije tako predlagani zakon ne rešuje.

Gre torej predvsem za vladno dopolnilo oz. bonbonček,  nikakor pa ne rešitev stanovanjske problematike. Torej je vse ostalo le pri Šarčevih besedah in ne dejanjih. Sistemsko rešitev bi moral prinesti stanovanjski zakon, ki pa je že na stopnji osnutka tarča številnih kritik.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime