Družinska politika do 2028: več očetovskega dopusta, višje plačilo prispevkov za krajši delovni čas …

4
Uredništvo

Na Domovini nadaljujemo z obravnavo in komentiranjem nedavno objavljene Resolucije o družinski politiki 2018 – 2028 Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi dr. Anja Kopač Mrak.

V uvodnem članku smo predstavili splošne značilnosti in smernice, začrtane v Resoluciji, ter hibe oz. področja in mnenja, ki jih dokument zanemarja ali popolnoma prezre. Tokrat pa se lotevamo prvega dela predvidenih ukrepov in ciljev – javnih programov v podporo družini ter starševskega varstva & družinskih prejemkov.

Predvideni državni programi za družine

Resolucija navaja, da so programi v podporo družini namenjeni pripravam na starševstvo, spodbujanju pozitivnega starševstva in krepitvi starševskih kompetenc, izboljšanju komunikacije in odnosov v družini, ustvarjalnemu preživljanju prostega časa, lažjemu usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, psihosocialni pomoči in drugim vsebinam.

Šlo naj bi za široko dostopne programe, ki temeljijo na konceptih podpore in (samo)pomoči, prispevajo k zmanjševanju neenakosti v družbi, krepijo položaj ranljivih družin itd. in so v veliki meri usmerjeni v preventivo. Financiranje se zagotavlja na podlagi javnih razpisov za največ 5 let.

Koncept omenjenih programov je bil oblikovan l. 2013 in se osredotoča na pozitivno starševstvo – spoštovanje otrokovih pravic in zagotavljanje varnega okolja oz. odsotnosti kakršnihkoli oblik nasilja (kar pa naj ne bi pomenilo permisivne vzgoje) ter kakovostno preživljanje prostega časa družin oz. pristni stik z otrokom. Resolucija navaja dva nosilca teh aktivnosti – Centre za družine in programe psihosocialne pomoči otrokom in staršem.

Ukrepi, ki jih za navedene programe predvideva MDDSZ, so naslednji:

  • povečati informiranost družin o programih, saj je ta slaba
  • znatno povečati višino sredstev za financiranje programov
  • ohranjati brezplačen dostop do programov
  • uvedba družinske kartice za enotnejšo obravnavo in ugodnosti
  • spremljati ustanavljanje večgeneracijskih centrov in oceniti njihov učinek
  • povečati sodelovanje lokalnih skupnosti
  • krepiti aktivnosti počitniškega varstva za učence prve triade OŠ
  • uvedba mobilne aplikacije z vsemi informacijami  

Starševsko varstvo in družinski prejemki oz. socialni transferi

V Resoluciji je poudarjeno, da je naloga država, da ustvari ustrezne pogoje za odločanje za družino in za doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin, kar deloma počne s prispevanjem k stroškom preživljanja otrok ter podeljevanjem posebnih pravic starševstva. To področje ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je bil sprejet 2014 in je največje spremembe prinesel na področju ureditve dopustov ob rojstvu otroka.

Dokument pravice in prejemke razdeli v 2 večji skupini, in sicer na tiste ob rojstvu in zgodnjih letih otrokovega življenja ter tiste, vezane na (nadaljnje) preživljanje, skrb in varstvo otrok. Med nameni teh pravic in finančnih podpor je (bolj proti koncu) navedeno tudi izboljšanje življenjskih pogojev družin z več otroki, kjer se omenja Dodatek za veliko družino in pravica do plačila prispevkov v primeru 4 ali več otrok.

Ministrstvo sicer trdi, da ima Slovenija na splošno področje teh pravic in prejemkov dobro urejeno in da predvsem pravice iz naslova starševskega varstva “pomembno prispevajo k odpravljanju razlik med ženskami in moškimi na trgu dela” ter lažjemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, kar ima v celotnem dokumentu očitno zelo visoko prioriteto.

Glede pravic in prejemkov ob rojstvu in zgodnjih otroških letih MDDSZ predvideva naslednje ukrepe:

  • dvigniti starševsko in očetovsko nadomestilo na 100 % osnove
  • ozaveščanje staršev in delodajalcev o pravici do izrabe starševskega dopusta
  • zagotoviti dodatnih 10 dni očetovskega dopusta ob rojstvu več kot enega otroka hkrati
  • zvišati starostno mejo izrabe pravice do krajšega delovnega časa za skrb za varstvo otroka na 10 let starosti najmlajšega otroka za družine s 3 ali več otroki
  • plačilo prispevkov za krajši delovni čas od povprečne namesto od minimalne plače
  • zvišati višino starševskega dodatka vsaj na osnovni znesek minimalnega dohodka
  • zagotoviti pomoč ob rojstvu otroka v obliki dobroimetja za nakup potrebščin 
Glede pravic in prejemkov, vezanih na preživljanje, skrb in varstvo otrok (kjer imajo velike družine nekoliko pomembnejše mesto), pa MDDSZ predvideva:

  • zagotoviti najmanj minimalen otroški dodatek za vse otroke
  • zagotoviti pravico do dodatka za veliko družino za vse družine s 3 ali več otroki
  • ob določenih pogojih družinam zagotoviti brezplačen vstop na kulturne in športne dogodke
  • urediti subvencijo letnih vinjet za vozila razreda 2B (“kombiji”) za velike družine
  • zvišati znesek delnega plačila za izgubljeni dohodek na znesek minimalne plače
  • zvišati starostno mejo izrabe pravice do plačila prispevkov v primeru 4 ali več otrok na 10 let starosti najmlajšega otroka
  • dodatna skrb za družine z otroki s posebnimi potrebami 
Print Friendly

KOMENTARJI: 4

  1. Všečni predlogi; manjka samo podatek, kdo bo dal denar.

    Aja, ga ne bo treba. Je pač samo resolucija, poplava lepih besed. ki jih ne bo treba uresničiti, vsaj ge. Anji ne. Bližajo se volitve…

  2. Če se ne motim je predsednih Borut Pahor rekel, da se zaveda, da je 50% uslužbencev preveč.
    V roku 8 letih vlada naredi plan, kako zmanjšat št. uslužbencvev in stroške plač se nameni za velike družine.
    Nekje je treba začet.

    Aja pa zmanjšamo malce državno podpiranje oz finansiranje raznih ZZNOB, pa pa raznih mirovnih inštitutov, antif, ipd zadev. Ne zato ker so levi, ampak zato ker jih je preveč.

    • Se zelo strinjam, ampak – težka bo. Samo da se začne, bodo spet demonstracije in bodo granitne kocke po luftu letele.
      Je pa to, kar predlagate, edina in najbolj smiselna rešitev.

  3. Mene pa zanima kdo bo delal takrat ko bodo vsi ti mladi starsi odsotni. Bodo delavci ki bodo nadomescali dobili dodatek na povecan obseg dela?

Komentiraj